Ulrik II. Pfanberški
Ulrik II. Pfanberški ali Ulrik II. Pegavski-Pfanberški († 1249) je bil prvi grof Pfanberški, deželni sodnik Štajerske in je imel odvetništvo nad Šentpavelskega samostana.
Ulrik II. Pfanberški | |
|---|---|
| Umrl | 24. julij 1249 |
| Plemiška družina | Pfanberški grofje |
| Zakonec(i) | hči grofa Ota iz Lebenaua |
| Oče | Svobodni gospod Leutold I. Pegavski |
Življenje
Njegov oče je bil svobodni gospod Leopold I. iz Peggau »Pekacha« († 1212); njegov prapraoče Rudolf I. Breže -Seliški-Peka († po 1138) je očetovski grofovski naziv izgubil iz neznanih razlogov, je Ulrik II. leta 1237 svoji družini povrnil grofovsko dostojanstvo.
V dokumentu datiranim februarju 1237 na Dunaju, v katerem je cesar Friderik II. potrdil dane privilegije za Nemški viteški red, je na prvem mestu med štajerskimi pričami naveden kot "grof Phannenberch". Domnevno je bil v tistem času že najvišji deželni sodnik Štajerske. Leta 1240 ga znova najdejo v spremstvu vojvode Friderika II. Avsrijskega. Ob njegovi strani je junija / julija 1241 sodeloval tudi v njegovi zmagoviti bitki proti Mongolom.[1] Tudi zadnji vojvodski dokument z grofom Ulrikom kot pričo je iz tega leta; gre za darilnico vojvode Friderika II. Redu Tevtonskih vitezov.
Iz listine iz leta 1243, napisane v imenu grofa Ulrika, ni razvidno, ali je bil le najvišji deželni sodnik ali celo deželni glavar Štajerske.
Grof Ulrik je pridobil odvetništvo nad Šentpaveskim samostanom - verjetno v času, ko je bil opat njegov nečak Leutold (1248–1258). Ulrikovi gradovi Rabenstein in Loschenthal / Löschental so bili v bližini samostana. Kasnejši opati so bili do Pfannberških precej sovražni.Zadnji dokument, v katerem se kot prva priča pojavlja "grof Phannenberch", je iz 22. avgusta 1249; gre za pravni posel med Majnhardom Goriškim in Friderikom Ortenburškim.
Družina
Ulrik je bil poročen z eno od hčera grofa Otona iz Lebenaua; To je razvidno iz imen otrok in iz nasledstva lastništva v spodnji Labotske doline in grofijah Lebenau in Plain.Imel je naslednje otroke:
- N.N. (hči, † 1245), ∞ grof Ulrik Strmški
- Zofija, ∞ Konrad I. Žovneški († 1255)
- Luitgard, ∞ Markvard iz Zinzendorfa
- tri druge hčere, imenovane v ženski samostan Admont
- Ulrik III. († pred 1255)
- Seifried (Siegfried) († po 1250, pred 1260)
- Bernard († 22. oktober 1271), ∞ Neža († 1268)
- Henrik (* pred 1241, † 24. Juli 1282), ∞ Neža Plain-Hardeška († po 10. april 1298), hči Konrada III. Plain-Hardeškega († 1260) in Eufemije Ortenburške († 9. februar po letu 1292)
- (?) Johan "iz Ennstala" († 1281), škof v Chiemsee (1274–1279), krških škof (1279–1281)
- (?) Gerhard "iz Ennstala" († 1284), opat v Šentpaveskem samostanu (1258–1275), Lavantinski škod (1275–1284)
Literatura
- Karlmann Tangl: Die Grafen von Pfannberg. v: Archiv für Kunde österreichischer Geschichts-Quellen. 18. Zvezek, Dunaj 1857, S. 117 ff.