U-35 (Kriegsmarine)

Vse od splovitve v novembru 1936 je sodila v sestavo druge podmorniške flotilje (2. Unterseebootsflottille), ki se je imenovala "Saltzwedel", po podmorniškem asu prve svetovne vojne, Reinholdu Saltzwedlu. V predvojnem času se je na njej izmenjalo več poveljnikov, med njimi tudi Hermann Michahelles, ki se je 30. julija 1937 ubil v avtomobilski nesreči.^[3] Tedaj je za krajši čas vodenje kot začasna zamenjava (Kommandant in Vertretung) prevzel njen tedanji prvi častnik Otto Kretschmer, ki se je kasneje v vojni na drugih plovilih izkazal in postal najuspešnejši as od vseh.^[4] Za njim jo je nato prevzel Werner Lott, ki jo je potem popeljal tudi na vojne patrulje.^[5]

Ob izbruhu druge svetovne vojne se je nahajala v Baltiku. Iz pristanišča Memel (današnja litovska Klaipeda) je krenila 27. avgusta, tik pred napadom na Poljsko in se prvega septembra, na prvi dan vojne, vrnila v Kiel po šestih dneh plovbe. Od tam je nato nadaljevala do svoje matične baze v nemškem vojaškem pristanišču Wilhelmshaven, od koder se je nato odpravljala na prave vojne patrulje.^[6]

V drugo se je odpravila 9. septembra in še istega dne srečno preživela prvi spopad, potem ko je britanska podmornica HMS Ursula (N 59) nanjo izstrelila pet torpedov, ki so vsi zgrešili. Pri tem je šlo za prvi zabeleženi britanski napad kake njihove podmornice v tej vojni. U-35 je nemoteno nadaljevala plovbo in 18. septembra ji je uspel prvi ulov, ko je v vodah severozahodne Škotske potopila dve ribiški barki. Pri tem je tretji barki dovolila, da v miru prevzame brodolomce in jih varno prepelje nazaj domov in tako zaradi tega ni prišlo do nobenih človeških žrtev.^[7][8] Tri dni kasneje je ob napadu na konvoj poškodovala neki britanski tanker, ki pa je napad preživel. Do naslednjih napadov je prišlo v začetku oktobra, tedaj v vodah jugozahodne Britanije in tedaj ji je uspelo potopiti dve nevtralni ladji, ki pa sta vozili tovor v Britanijo in sta bili tako upravičeni žrtvi. Najprej je prvega oktobra potopila 2.239 tonsko belgijsko tovorno ladjo Suzon, ponovno brez človeških žrtev.^[9] Dva dni kasneje pa še 4.990 tonski grški Diamantis. Tudi tokrat je bilo vse skupaj brez izgube življenj, še več, preživele člane grške posadke je podmornica prevzela na svoj krov in jih odpeljala do kopnega. Vojna se v svojem začetku tedaj pač še ni razživela v nemilostni in brezkompromisni obračun in dogajale so se tudi take pozitivne zgodbe.^[10] To je bila zadnja žrtev te patrulje s katere se je vrnila 12. oktobra po 34 dneh plovbe in po štirih potopitvah s skupno tonažo 7.850 BRT.^[11]

Na tretjo plovbo se je odpravila 18. novembra in odplula na sever proti norveški obali. Tam so jo 29. novembra odkrili trije britanski rušilci, jo napadli z globinskimi bombami in tako poškodovali, da se je potopila. Pred potopitvijo se je uspelo rešiti vsem 43 članom njene posadke, ki so jih nato pobrali na britanske ladje in odpeljali v vojno ujetništvo. Tako je zaključila svojo pot U-35 po vsega 12 dneh zadnje plovbe.^[12][13]

• seznam podmornic španske državljanske vojne
• seznam nemških podmornic španske državljanske vojne
• seznam podmornic druge svetovne vojne
• seznam nemških podmornic druge svetovne vojne
• seznam vojaških plovil Kriegsmarine

- v angleščini:

• U-35.com: stran izključno o U-35
• U-35 na UBoat.net

- v nemščini:

• U-35 na lexikon-der-wehrmacht.de