Sulbaktam
Sulbaktam je ireverzibilni zaviralec laktamaz beta, ki se daje zlasti v kombinaciji z betalaktamskimi antibiotiki. Laktamaze beta so encimi, ki jih izločajo nekatere bakterije in hidrolizirajo betalaktamski obroč ter s tem inaktivirajo betalaktamske antibiotike.[2]
 | |
| Klinični podatki | |
|---|---|
| Način uporabe | injekcija |
| Oznaka ATC |
|
| Pravni status | |
| Pravni status |
|
| Farmakokinetični podatki | |
| Biološka razpoložljivost | 100 % (i. m.) |
| Vezava na beljakovine | 38 % [1] |
| Razpolovni čas | 1 ura |
| Izločanje | skozi ledvice (80 %) |
| Identifikatorji | |
| |
| Številka CAS | |
| PubChem CID | |
| CompTox Dashboard (EPA) | |
| ECHA InfoCard | 100.063.506 |
| Kemični in fizikalni podatki | |
| Formula | C8H11NO5S |
| Mol. masa | 233,243 g/mol |
Mehanizem delovanja
Sulbaktam se nepovratno veže na molekulo laktamaze beta ter ji prepreči, da bi prišlo do interakcije med encimom in betalaktamskim antibiotikom. S tem ostane antibiotik aktiven.
Uporaba
Sulbaktam zavira delovanje večine vrst laktamaz beta, vendar je neučinkovit proti cefalosporinazi ampC. Zato je le malo učinkovit pri okužbah z bakterijami, kot so Pseudomonas aeruginosa, Citrobacter, Enterobacter in Serratia, ki pogosto proizvajajo omenjeni encim.
Sicer sam sulbaktam izkazuje tudi blago antibiotično delovanje, vendar nezadostno za samostojno zdravljenje. Zato se uporablja le v kombinaciji z betalaktamskimi antibiotiki.
Glej tudi
- tazobaktam
Viri
- Singh, G.S. (2004). »Beta-lactams in the new millennium. Part-II: cephems, oxacephems, penams and sulbactam«. Mini Rev. Med. Chem. 4 (1): 93–109. PMID 14754446.[mrtva povezava]