Slepota
Slepôta (strokovno tudi ablepsíja; latinsko caecitas) je prirojeno ali pridobljeno stanje nezadostne vidne zaznave zaradi fizioloških ali nevroloških dejavnikov. Za opis izgube vida in opredelitev slepote se uporabljajo različne lestvice.[1] Izraz slepota se pogosto uporablja za opis hude prizadetosti vida z ostankom vida. Popolna slepota pomeni popolno odsotnost zaznave oblike in vidne svetlobe.[1]
| Slepota | |
|---|---|
 | |
| Mednarodni simbol slepote je bela palica. | |
| Specialnost | nevrologija, okulistika  |
| Klasifikacija in zunanji viri | |
| MKB-10 | H54.0, H54.1, H54.4 |
| MKB-9 | 369 |
| DiseasesDB | 28256 |
Vzroki
V svetu je vodilni vzrok slepote siva mrena.[2] Pomemben napovednik za pojav slabovidnosti ali slepote je starost. V starosti najpogostejši vzroki za motnje vida, vključno s slepoto, so starostna daljnovidnost (prezbiopija), siva mrena (katarakta), starostna degeneracija rumene pege, primarni glavkom odprtega zakotja in diabetična retinopatija.[3]
Slepoto lahko povzročijo tudi:[4]
- poškodbe oči (na primer kemijska opeklina)
- prekinitev prekrvljenosti očesa
- zapleti pri operacijah na očesu
- zapleti ob prezgodnjem rojstvu (retinopatija nedonošenčkov)
- optični nevritis
- možganska kap
- nekatere vrste tumorjev (na primer retinoblastom in gliom optičnega živca)
- pigmentozni retinitis
- ...
Epidemiologija
Po ocenah živi po svetu 39 milijonov ljudi s slepoto (in 246 milijonov ljudi z motnjami vida). Okoli 82 % slepih ljudi je starejših od 50 let.[5]