Sekstant (ozvezdje)
Sekstant je šibko pomladno ekvatorialno ozvezdje, ki ga najdemo pod Levom. Leta 1687 ga je uvedel Johannes Hevel. Ime se nanaša na pripomoček, ki ga je tudi Hevel pogosto uporabljal pri opazovanju zvezd.
Ozvezdje | |
![]() Seznam zvezd v ozvezdju Sekstant | |
Kratica | Sex |
---|---|
Rodilnik latinskega imena | Sextantis, Sextansis |
Izgovorjava | /ˈsɛkstənz/,rodilnik /sɛksˈtæntɪs/ |
Simbolika | sekstant |
Rektascenzija | 10h {{{2}}}m |
Deklinacija | 0° |
Družina | Herkul |
Kvadrant | SQ2 |
Površina | 314 (°)² (47th po velikosti) |
Glavne zvezde | 3 |
Bayer/Flamsteed zvezde | 28 |
Zvezde s planeti | 5 |
Zvezde svetlejše kot 3,00m | 0 |
Zvezde znotraj 10,00 pc (32,62 ly) | 5 |
Najsvetlejša zvezda | α Sex (4.49m) |
Najbližja zvezda | LHS 292 (14.80 sv.l., 4.54 pc) |
Messierova telesa | brez |
Meteorski roji | Sekstantidi |
Sosednja ozvezdja | Lev Vodna kača Čaša |
Vidno na širinah med +80° in −90°. Najprimernejše opazovanje ob 21:00 - april. |
Vidne značilnosti
![](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/23/Sidney_Hall_-_Urania%27s_Mirror_-_Noctua%2C_Corvus%2C_Crater%2C_Sextans_Urani%C3%A6%2C_Hydra%2C_Felis%2C_Lupus%2C_Centaurus%2C_Antlia_Pneumatica%2C_Argo_Navis%2C_and_Pyxis_Nautica.jpg/250px-Sidney_Hall_-_Urania%27s_Mirror_-_Noctua%2C_Corvus%2C_Crater%2C_Sextans_Urani%C3%A6%2C_Hydra%2C_Felis%2C_Lupus%2C_Centaurus%2C_Antlia_Pneumatica%2C_Argo_Navis%2C_and_Pyxis_Nautica.jpg)
Ozvezdje pokriva dokaj medli in redko posejni del neba. Opazimo samo eno zvezdo z magnitudo nad 5, in sicer α Sekstanta (4,49). Ozvezdje vsebuje nekaj dvojnih zvezd: γ, 35 in 40 Sekstanta, nekaj spremenljivih zvezd (β, 25, 23 Sekstanta in LHS 292). NGC 2115 je lečasta galaksija in edini pomembnejši objekt globokega neba. Ker leži na ekliptiki se zgodi, da ga prečka Luna ali nekateri planeti.
Območje ozvezdja je del polja, ki ga preučujejo v sklopu projekta COSMOS Vesoljskega teleskopa Hubble.
Sekstans B je dokaj svetla nepravilna pritlikava galaksija z magnitudo 6.6, 4,3 milijone svetlobnih let oddaljena od Zemlje. Je del krajevne skupine galaksij.[1]
CL J1001+0220 je od leta 2016 najbolj oddaljena jata galaksij, ki jo poznamo (z rdečim premikom z=2.506). Od Zemlje je oddaljena 11,1 milijard svetlobnih let.[2]
Junija 2015 so astronomi poročali o dokazu za zvezde populacije III v galaksiji Cosmos Redshift 7 (z = 6.60) v Sekstantu. Takšne zvezde so verjetno obstajale v zelo zgodnjem vesolju (visok rdeči premik) in prve proizvajale kemične elemente, težje od vodika, ki so potrebni za poznejši nastanek planetov in življenja, kot ga poznamo.[3][4]
Galerija
Sklici
Viri
- Levy, David H. (2005). Deep Sky Objects. Prometheus Books. ISBN 1-59102-361-0.
- Ian Ridpath in Wil Tirion (2007). Zvezde in Planeti Vodnik, Collins, London. ISBN 978-0-00-725120-9. Princeton University Press, Princeton. ISBN 978-0-691-13556-4.