Sardščina
Sardščina ali sardinščina (sardinsko sardu/sadru [ˈsaɾdu/'sadru], limba sarda [ˈlimba ˈzaɾda] ali língua sarda [ˈliŋɡu.a ˈzaɾda]) je glavni avtohtoni romanski jezik, ki ga govorijo Sardi na Sardiniji. Veliko romanistov ga obravnava kot najbližjega naslednika latinščine.[4][5] Jezik vključuje tudi pred-latinski (večinoma paleo-sardski in v veliko manjši meri punski) substrat[6] ter bizantinski, grški, katalonski, španski in italijanski superstrat, ki je posledica priseljevanj, jezikovnih vplivov in političnih odločitev.
| Sardščina | |
|---|---|
| Sard | |
| sardu limba / língua sarda | |
| Izgovarjava | ˈsaɾdu |
| Materni jezik |  Italija |
| Področje | Sardinija |
Št. maternih govorcev | 1.350.000[1] (2016) |
| Narečja | logudorska sardinščina (sardu logudoresu) kampidanska sardinščina (sardu campidanesu) |
| Uradni status | |
Uradni jezik | Italija (  Sardinija)[2][3] |
Priznani manjšinski jezik | Italija |
| Regulator | • Logudorska ortografija • Kampidanska ortografija • Zakon Limba Sarda Comuna |
| Jezikovne oznake | |
| ISO 639-1 | sc |
| ISO 639-2 | srd |
| ISO 639-3 | srd – vključene oznake SardinianPosamezne oznake: sro – Campidanese Sardinian src – Logudorese Sardinian |
| Glottolog | sard1257 |
| Linguasphere | 51-AAA-s |
 | |
 Jezikovna karta Sardinije; svetlo rjavo: logudorska sardščina, temno rjevo: kampidanska sardščina . | |
Sardščina in drugi otoški jeziki so bili leta 1997 z regionalnim zakonom[7] priznani kot samostojni jeziki. Leta 1999 je bila sardščina s še dvanajstimi drugimi "zgodovinskimi jeziki manjšin" z državnim zakonom 482/1999[8] priznana kot manjšinski jezik. Sardščina je kljub vitalni sardsko govoreči skupnosti po Unescovih kriterijih uvrščena v skupino "definitivno ogroženih" jezikov.[9] Sardščino je leta 2007 govorilo 68,4% predvsem starejših otočanov[10] in manj kot 13% otrok.[11][12]