Rak debelega črevesa in danke
Rak debelega črevesa in danke ali kolorektalni rak je oblika raka, ki vznikne v končnem delu črevesja: debelem črevesu ali danki.[1][2] Nastane zaradi razraščanja rakavih celic, ki imajo sposobnost vraščanja in razširjanja v druge dele telesa.[3] Znaki in simptomi zajemajo prisotnost krvi v blatu, spremembe v odvajanju blata, izgubo telesne mase ter vztrajna utrujenost.[4]
| Rak debelega črevesa in danke | |
|---|---|
 | |
| Prikaz spodnji prebavil | |
| Specialnost | oncology |
| Klasifikacija in zunanji viri | |
| MKB-10 | C18-C20/C21 |
| MKB-9 | 153.0-154.1 |
| ICD-O: | M8140/3 (95 % primerov) |
| OMIM | 114500 |
| DiseasesDB | 2975 |
| MedlinePlus | 000262 |
| eMedicine | med/413 med/1994 ped/3037 |
Večina primerov raka debelega črevesa in danke je posledica starosti in življenjskega sloga, le majhen delež pa je povezan z dednostjo.[5][6] Dejavniki tveganja vključujejo med drugim prehrano, debelost, kajenje, pomanjkanje telesne dejavnosti,[5][6] uživanje alkohola ter prisotnost nekaterih bolezni debelega črevesa (Chronove bolezni, ulceroznega kolitisa).[7] Prehranski dejavniki tveganja zajemajo na primer uživanje rdečega in predelanega mesa.[5] Med dedne bolezni, ki povečajo tveganje za pojav raka debelega črevesa in danke, spadata familiarna adenomatozna polipoza in dovzetnost za dednega nepolipoznega raka debelega črevesa, vendar pa z genetskimi dejavniki povezane oblike raka debelega črevesa in danke predstavljajo le okoli 5 % vseh primerov.[5][6] Običajno se najprej pojavijo nerakavi tumorji, zlasti v obliki polipov debelega črevesa, ki se sčasoma pretvorijo v maligno (rakavo) obliko.[5]
Raka debelega črevesa diagnosticirajo s preiskavo odvzetega vzorca, pridobljenega s sigmoidoskopijo ali kolonoskopijo.[4] Ob ugotovitvi raka debelega črevesa in danke običajno sledijo preiskave s slikanjem telesa, s katerimi ugotavljajo razširjenost bolezni.[1] Za preprečevanje in zmanjševanje smrtnosti so pomembni programi presejanja.[8] Presejanje se priporoča pri ljudeh po 50. letu starosti oziroma prej pri ljudeh s povečanim tveganjem.[7][8] V Sloveniji deluje presejalni program Svit, ki je namenjen moškim in ženskam, starim od 50 do 69 let.[9]
Uživanje aspirina in drugih nesteroidnih protivnetnih zdravil zmanjšuje tveganje za pojav raka debelega črevesa in danke,[5][10] vendar se njihova uporaba le v ta namen zaradi neželenih učinkov ne priporoča.[11]
Operacija ima osrednjo vlogo v zdravljenju raka debelega črevesa in danke.[12] Sicer pa zdravljenje vključuje različne kombinacije operativnega posega, obsevanja, kemoterapije in zdravljenja s tarčnimi zdravili.[1] Tumorji, ki so omejeni v steni debelega črevesa, so lahko ozdravljivi s samo operativno odstranitvijo, napredovali rak, ki se je že močno razširil, pa običajno ni ozdravljiv in njegovo zdravljenje je omejeno na lajšanje simptomov in izboljšanje kakovosti življenja.[1]
Rak debelega črevesa in danke je ena najpogostejših rakavih bolezni. Pojavnost raka debelega črevesa in danke je v zadnjih letih v stalnem porastu in je v Sloveniji že presegla številko 1300 letno. Najpogosteje se pojavlja po 60. letu. Predstavlja drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka.[9]
Znaki in simptomi
Znaki in simptomi so odvisni od lokacije tumorja ter od dejstva, ali je rak že zaseval v druge dele telesa. Značilni opozorilni znaki so vse hujše zaprtje, prisotnost krvi v blatu, odvajanje ozkih iztrebkov, izguba teka, izguba telesne mase, slabost in bruhanje pri posameznikih, starejših od 50 let.[13] Pri ljudeh, starejših od 50 let, sta prisotnost krvi v blatu in slabokrvnost pomembna nevarnostna znaka sama po sebi,[14] drugi opisani simptomi, na primer izguba telesne teže in spremenjeno odvajanje, pa običajno pomenijo opozorilne znake le, če jih spremlja krvavitev iz prebavil..[14][15]
Za tumorje v desni polovici trebuha so značilni krči v trebuhu, nenadna izguba telesne teže, ob pregledu s tipanjem zdravnik v desni polovici trebuha pogosto otipa tumor. Če se je pa rakava bolezen razvila v levi polovici debelega črevesa, pa ima bolnik pogosto bolečine v trebuhu, ki so krčevite, razvijejo se tudi slabost, bruhanje in spremembe v odvajanju blata, driska se izmenjuje z zaprtjem.[7]
Vzroki
Velika večina primerov raka debelega črevesa in danke (več kot 70 do 95 %) se pojavi pri ljudeh z malo ali brez genetskega tveganja.[16][17] Dejavniki tveganja vključujejo starost, spol (moški zbolevajo pogosteje),[17] prehrano (uživanje večjih količin maščob, alkohola, rdečega mesa, predelanega mesa), debelost, kajenje in pomanjkanje telesne aktivnosti.[16][18] Okoli 10 % primerov naj bi bilo povezano s premajhno telesno aktivnostjo.[19] Alkohol naj bi predstavljal dejavnik tveganja pri dnevno zaužiti količini, ki presega eno merico.[20]
Zaužitje več kot 5 kozarcev vode dnevno je povezano z zmanjšanjem tveganja za pojav adenomatoznih polipov in raka debelega črevesa in danke.[21] Tudi prehrana, bogata z vlakninami, zmanjša tveganje za nastanek kolorektalnega raka.[7] Ugotovili so 50 % zmanjšanje tveganja pri tistih, ki se telesno aktivni. Ta povezava je še posebej izrazita pri moških in raku debelega črevesa, medtem ko za rak danke ni tako prepričljiva.[22]
Starost
Okoli 90 % bolnikov je ob odkritju bolezni starejših od 50 let, kar postavlja starost na prvo mesto med dejavniki tveganja. Zato strokovnjaki v tem starostnem obdobju svetujejo diagnostične preglede in presejalne teste.[23]
Vnetna bolezen črevesja
Pri bolnikih z več let trajajočo katero od obeh oblik kronične vnetne črevesne bolezni, Chronove bolezni ali ulceroznega kolitisa, obstaja tudi večja verjetnost za nastanek raka debelega črevesa in danke.[7][24] Dlje časa, kot ima bolnik vnetno črevesno bolezen, in hujša kot je izraženost vnetja, večje je tveganje.[25][26] Pri bolnikih z zelo viskoim tveganjem se priporoča preventivno jemanje aspirina ter redno opravljanje preiskav s kolonoskopijo.[25] Bolniki z vnetno črevesno boleznijo prestavljajo na letni ravni manj kot 2 % primerov bolnikov z rakom debelega črevesa in danke.[26] Okoli 2 % bolnikov s Chronovo boleznijo razvije raka debelega črevesa in danke v 10 letih, 8 % po 20 letih in 18 % po 30 letih.[26] 16 % bolnikov z ulceroznim kolitisom razvije po 30 letih predrakave spremembe ali raka debelega črevesa in danke.[26]
Genetski dejavniki
Posamezniki z dvema ali več sorodniki iz prvega kolena (starši ali sorojenci) z rakom debelega črevesa in danke imajo dva- do trikrat večje tveganje, da se bolezen pojavi tudi pri njih. Bolniki z genetskimi dejavniki doprinesejo okoli 20 % vseh primerov raka debelega črevesa in danke. Več genetskih sindromov povezujejo s povečanim tveganjem za kolorektalnega raka. Najpogostejši je dedni nepolipozni rak debelega črevesa, ki predstavlja okoli 3 % vseh primerov raka.[17] Drugi genetski bolezni, povezi z zvečanim tveganjem, sta Gardnerjev sindrom[27] in familiarna adenomatozna polipoza (FAP). Pri teh genetskih boleznih se rak debelega črevesa in danke skoraj vedno pojavi, predstavlja pa 1 % vseh primerov dotičnega raka.[28] Zaradi visokega tveganja za pojav raka se lahko bolnikov s FAP priporoči proktokolectomija, operacijska odstranitev vsega debelega črevesa in danke.[29]
Večina smrti zaradi raka debelega črevesa in danke je povezana z razsojem raka in osamili so gen MACC1 (metastasis associated in colon cancer 1), ki kaže, da vpliva na zmožnost širjenja bolezni.[30] Gre za gen, ki nosi zapis za transkripcijski faktor, ki vpliva na izražanje rastnega faktorja hepatocitov. V rakavih celicah debelega črevesa v celični kulturi je ta gen pospešil celično proliferacijo, vraščanje in razraščanje, v poskusih na miših pa je pospešil rast tumorjev in njihovo zasevanje. Tako bi lahko postal gen MACC1 potencialna tarča za nova zdravila, vendar so potrebne za to še klinične raziskave.[31]
Epidemiologija
Rak debelega črevesa in danke je ena najpogostejših rakavih bolezni. Pojavnost raka debelega črevesa in danke je v zadnjih letih v stalnem porastu in je v Sloveniji že presegla številko 1300 letno. Najpogosteje se pojavlja po 60. letu. Predstavlja drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka.[9] Po pogostnosti pojavljanja je prvi najpogostejši rak na Slovenskem, če upoštevamo oba spola.[23] Vzroke za porast raka debelega črevesja lahko deloma pripišemo življenjskemu slogu, debelosti, z maščobo bogati prehrani in kajenju.[22]