Radiotrofne glive

Radiotrofne glive so skupina gliv, ki verjetno uporabljajo pigment melanin za pretvorbo sevanja gama v kemično energijo za rast.^[1] Predlagani mehanizem naj bi bil podoben anabolnim potem za sintezo ogljikovodikov v fototrofnih organizmih, ki absorbirajo fotone vidne svetlobe s pomočjo pigmentov, kot je klorofil, nato pa se energija fotonov pretvori v kemično energijo (npr. pri fotosintezi v obliki adenozin trifosfata oz. ATP-ja).

Prvič so bile odkrite leta 2007 kot črne plesni znotraj in v okolici reaktorjev jedrske elektrarne Černobil.^[2] Raziskave so pokazale, da spadajo v to skupino vrste gliv Cladosporium sphaerospermum, Wangiella dermatitidis in Cryptococcus neoformans, katerim se biomasa in količina acetata povečata v okolju, kjer je vrednost radioaktivnega sevanja 500-krat večja od normalne vrednosti.^[1] Na molekularnem nivoju se pri C. neoformans spremenijo lastnosti melanina, poleg tega pa se poveča tudi hitrost z melaninom posredovanega prenosa elektronov (izmerjeno preko redukcije fericianida z NADH). Podobne spremembe so bile opažene tudi pri izpostavitvi neionizirajočemu sevanju, kar nakazuje na to, da bi bile tovrstne glive zmožne tudi izkoriščanja svetlobe ali toplotnega sevanja za rast.^[1]

Pri glivah, ki imajo okvarjene encime za sintezo melanina, je bilo sicer opaženo, da rastejo hitreje v primerjavi z radiotrofnimi glivami, ki v danem trenutku niso izpostavljene radioaktivnemu sevanju. Vzroka za to naj bi bila v glavnem zmanjšan privzem hranilnih snovi zaradi nakopičenih molekul melanina v celični steni in/ali toksični intermediati, ki nastanejo pri biosintezi melanina.^[1] Opažanja se skladajo z dejstvom, da glive, ki sicer nimajo okvarjenih mehanizmov za sintezo melanina, pigment ne sintetizirajo konstitutivno (tj. konstantno oz. ves čas), temveč velikokrat le v primeru odziva na zunanji dražljaj ali v različnih fazah razvoja.^[3]