Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Prosti pad pred odprtjem padala Pròsti pád je enakomerno pospešeno gibanje teles brez lastnega pogona v težnostnem polju , pri katerem na telo deluje sila teže . Telo pada s pospeškom 9,8m/s2 . Zgled za prosti pad je gibanje telesa, ki se ga spusti, pa tudi kroženje Lune in umetnih satelitov okrog Zemlje . V vseh navedenih primerih se telo giblje pospešeno, pri čemer je pri kroženju satelitov radialni pospešek enak težnemu pospešku .
Na kratkih razdaljah se lahko prosti pad približno obravnava kot premo enakomerno pospešeno gibanje .
Enačba sile, ki deluje na telo pri prostem padu je na voljo v enciklopediji
F z = F m − F u , {\displaystyle Fz=Fm-Fu\!\,,} F z = m g − c ρ A v 2 , {\displaystyle Fz=mg-c\rho Av^{2}\!\,,} (enačbo delimo z m) z ″ = g [ 1 − c ρ A z ′ 2 / ( m g ) ] . {\displaystyle z''=g[1-c\rho Az'^{2}/(mg)]\!\,.} Naj bo k = m g / ( c ρ A ) {\displaystyle k=mg/(c\rho A)} , potem dobimo:
z ″ = g [ 1 − ( z ′ / k ) 2 ] . {\displaystyle z''=g[1-(z'/k)^{2}]\!\,.} Tako doseže telo največjo hitrost, ko je sila upora enaka sili teže. V tem trenutku je pospešek telesa:
z ″ = 0 , {\displaystyle z''=0\!\,,} z ′ m a x = [ m g / ( c ρ A ) ] 0 , 5 , {\displaystyle z'max=[mg/(c\rho A)]^{0},5\!\,,} ' - prvi odvod
- drugi odvod
z'max - končna hitrost
c - koeficient upora
ρ {\displaystyle \rho } - gostota zraka
A - največji prerez telesa
Končna hitrost sokola med spustom na plen je približno 340 km/h.
Povprečna končna hitrost padalca v prostem padu z napol odprtim padalom je približno 195 km/h. Bistveno večje hitrosti pa se lahko dosežejo, če padalec roke in noge skrči.
Trenutni rekorder za najhitrejši prosti pad je Felix Baumgartner, ki je z RedBull Stratos kompanijo prebil zvočni zid. Padel je z višine 122.000ft (čevljev)