Pomoč:Urejanje strani
Wikipedija |
---|
Navigacija |
Pravila |
Wikipedija uporablja dve metodi za urejanje: novejši VisualEditor (VE) in starejši tekstovni urejevalnik.
Urejanje v VisualEditorju je trenutno dostopno za urejanje člankov, uporabniških strani, strani pomoči in slik. Za urejanje v VisualEditorju kliknite zavihek "Uredi" na vrhu strani ali poleg naslova poglavja, ki ga želite urediti. Urejanje s pomočjo tekstovnega urejevalnika se izbere s klikom na zavihek "Uredi kodo".
Razlage in smernice na tej strani v osnovi veljajo za klasičen tekstovni urejevalnik in najverjetneje ne delujejo, če jih boste poskusili izvajati v VisualEditorju. Za navodila kako uporabljati novi VisualEditor, glejte Wikipedija:VisualEditor/Vodič.
Kazala, poglavja, odstavki, seznami in vrstice
Kako je prikazano | Kaj vpišemo |
---|---|
Novo poglavjePodpoglavjePodpodpoglavje | == Novo poglavje == ali <h2>Novo poglavje</h2>=== Podpoglavje === ali <h3>Podpoglavje</h3>==== Podpodpoglavje ==== ali <h4>Podpoglavje</h4> |
Nova vrstica nespremeni ničesar. Prazna vrstica začenja nov odstavek. | Nova vrstica nespremeni ničesar.Prazna vrsticazačenja nov odstavek. |
Vrstice lahko zaključimo, ne da bi začeli nov odstavek. | Vrstice lahko zaključimo,<br />ne da bi začelinov odstavek. |
| * Prvi seznam:** prvi podseznam** drugi podseznam* Drugi seznam:*: zamaknjen odstavek znotraj seznama** prvi podseznam**: zamaknjen odstavek znotraj podseznama |
| # Oštevilčen seznam## oštevilčen podseznam na vrhu## oštevilčen podseznam na dnu |
| ; Seznami z definicijami : seznami z definicijami; definicija elementa : definicija elementa |
Mešani seznami so kanček bolj zapleteni
| * Oštevilčen seznam:*# Prvi element*# Drugi element* še več krogcev |
| :Vrstice so lahko::zamaknjene:::na več nivojih |
IF (če se vrstica začne s presledkom) THEN bo imela obliko, kakor je vpisana; v privzetem naboru črk; vrstice ne bodo zamaknjene;ENDIFto je uporabno za: * lepljenje predoblikovanega besedila; * opisovanje algoritmov; * zapisovanje ascii znakov; | IF (če se vrstica začne s presledkom) THEN bo imela obliko, kakor je vpisana; v privzetem naboru črk; vrstice ne bodo zamaknjene; ENDIF to je uporabno za: * lepljenje predoblikovanega besedila; * opisovanje algoritmov; * zapisovanje ascii znakov; |
<center>Besedilo lahko sredinite.</center> | |
Vodoravna ločna črta: nad in pod njo. | Vodoravna ločna črta: nad----in pod njo. Lahko uporabite tudi <hr>: Vodoravna ločna črta: nad <hr> in pod njo. |
Povezave, URL-ji in slike
Povezava na Wikipedija:Najpogostejša vprašanja. (Prva črka je samodejno zapisana z veliko začetnico. | Povezava na [[Wikipedija:Najpogostejša vprašanja]]. |
Ista ciljna datoteka, različno ime: vprašanja in odgovori. | Ista ciljna datoteka, različno ime:[[Wikipedija:Najpogostejša vprašanja|vprašanja in odgovori]] |
Vreme v Ljubljani je stran, ki še ne obstaja. Urejati jo začnete s klikom na besedilo povezave. Po končanem urejanju strani poiščite njeno ime in se prepričajte, da so vse strani pravilno povezane nanjo. | [[Vreme v Ljubljani]] je stran, ki še ne obstaja. |
Preusmeritev naslova nekega članka na drugega z besedilom v prvi vrstici. | #REDIRECT [[Združene države]] |
Povezave na druge jezike: angleški članek o Franciji | [[:en:France|angleški članek o Franciji]] |
Zunanja povezava: Nupedia | Zunanja povezava: [http://www.nupedia.com Nupedia] |
Ali podate samo URL: http://www.nupedia.com. | Ali podate samo URL: http://www.nupedia.com. |
Slika: Za nalaganje slik uporabite obrazec naloži datoteko. | Slika: [[Slika:Wiki.png]] ali z dodatnim besedilom [[Slika:Wiki.png|Dodatno besedilo]] |
Slika na levi strani | [[Slika:Ime slike.jpg|left|Opis slike]] |
Slika na desni strani | [[Slika:Ime slike.jpg|right|Opis slike]] |
Slika na sredini | [[Slika:Ime slike.jpg|center|Opis slike]] |
Bioslika | {{bioslika|islike=Ime slike.jpg|napis=Napis pod sliko}} |
Oblikovanje pisave
Poudarjeno ležeče, krepko, krepko in ležeče. Uporabno tudi v enačbah: F = m a. | ''Poudarjeno ležeče'', '''krepko''', '''''krepko in ležeče'''''.'''F''' = ''m'' '''a'''. |
Barve Rdeča •Modra •Zelena | <font size=+1>'''Barve'''</font><br/><font size=+1 color=red>Rdeča</font> •<font size=+1 color=blue>Modra</font> •<font size=+1 color=green>Zelena</font><br/><font size=+1 color=cyan>Svetlo modra</font> •<font size=+1 color=orange>Oranžna</font> •<font size=+1 color=#666666>Siva</font><br/><br/><font size=+1 color=#FF66FF>rgbX1</font> •<font size=+1 color=#6666FF>rgbX2</font> •<font size=+1 color=#FF6666>rgbX3</font> •<font size=+1 color=#66FF66>rgbX4</font><br/> |
Nabor črk pisalnega stroja za tehnične izraze. | <tt>tehnični izrazi</tt> |
Stvari lahko in podčrtate. Uporabno za urejanje. | Stvari lahko <s>prečrtate</s> in <u>podčrtate.</u> |
Preglasi in naglasi: (glej Pomoč:Posebni znaki) À Á Â Ã Ä Å Æ | À Á Â Ã Ä Å ÆÇ È É Ê Ë Ì ÍÎ Ï Ñ Ò Ó Ô ÕÖ Ø Ù Ú Û Ü ßà á â ã ä å æç è é ê ë ì íî ï ñ ò ó ô õö ø ù ú û ü ÿ |
Naglašanje: ¿ ¡ « » § ¶ † ‡ • | ¿ ¡ « » § ¶† ‡ • |
Trgovski znaki: ™ © ® ¢ € ¥ £ ¤ | ™ © ® ¢ € ¥ £ ¤ |
Podpisano: x2 Nadpisano: x2 ali x²
| Podpisano: x<sub>2</sub>Nadpisano: x<sup>2</sup> ali x² ε<sub>0</sub> = 8,85 · 10<sup>−12</sup> C² / [[Joule|J]] [[meter|m]].
|
Grške črke: α β γ δ ε ζ η θ ι κ λ μ ν ξ π ρ σ ς τ υ φ χ ψ ω Γ Δ Θ Λ Ξ Π Σ Φ Ψ Ω | α β γ δ ε ζ η θ ι κ λ μ ν ξ π ρ σ ς τ υ φχ ψ ωΓ Δ Θ Λ Ξ Π Σ Φ Ψ Ω |
Matematični znaki: (glej Pomoč:Posebni znaki) ∫ ∑ ∏ √ ± ∞ ≈ ∝ ≡ ≠ ≤ ≥ → × · ÷ ∂ ′ ″ ∇ ‰ ° ∴ ℵ ø ∈ ∋ ∩ ∪ ⊂ ⊃ ⊆ ⊇ ¬ ∧ ∨ ∃ ∀ ⇒ ⇔ | ∫ ∑ ∏ √ ± ∞≈ ∝ ≡ ≠ ≤ ≥ →× · ÷ ∂ ′ ″ ∇‰ ° ∴ ℵø ∈ ∋ ∩ ∪ ⊂ ⊃ ⊆ ⊇¬ ∧ ∨ ∃ ∀ ⇒ ⇔ |
Večji presledek kot običajno brez delitve vrstice: x2 ≥ 0 true. To je uporabno v enačbah. | x<sup>2</sup> ≥ 0 |
Integrali, zapisani z ascii znaki (vsaka vrstica se značne s presledkom):∞ -x2 ∫ e dx = √π-∞ Kvadratni koren res ni najboljši. | ∞ -x<sup>2</sup> ∫ e dx = √π -∞ |
Zahtevnejše enačbe: bolj po LATeXovsko
| <math>\sum_{n=0}^\infty \frac{x^n}{n!}</math> |
Zahtevnejše enačbe: ali tudi še po TeXovsko
| <math> L(x,\chi) = {\prod_{p=2 \atop p \in P}^{\infty}} { 1\over 1-{\chi(p)\over p^{s}} }</math> |
Tabele
| <table border=1 cellpadding=2 cellspacing=0><caption><tt>Primer tabele</tt></caption><tr><th bgcolor=#A0E0A0>Prvo zaglavje</th><th bgcolor=#A0E0A0>Drugo zaglavje</th><th bgcolor=#A0E0A0>Tretje zaglavje</th></tr><tr><td>zgornji levi</td><td bgcolor=00ffbb>zgornji srednji</td><td rowspan=2 bgcolor=#FA9805>desna stran</td></tr><tr><td>spodnji levi</td><td>spodnji srednji</td><tr><td colspan=2 align=center bgcolor=666699><font color=ff99cc>prazno polje</font></td><td> (&+nbsp) </td></tr></tr><tr><td colspan=3 align=center bgcolor=#6666ff>spodnja vrstica</td></tr></table> |
Če tabela ni prikazana pravilno, preglejte, ali so vsi dostavki <tr> in <td> zaprti s pripadajočimi </tr> in </td> dostavki. Najboljše je začeti vse vrstice, ki pripadajo tabeli v prvem stolpcu kot v zgornjem primeru, saj lahko v nasprotnem primeru dobite nepravi presledek nad tabelo ali pa se sesuje brskalnik.
Primer novejšega zapisa tabele (glej tudi uporabo tabel (angleško))
| {| border=1 cellspacing=0 cellpadding=1 bgcolor=#a0e0a0|+ <tt>Pascalova matrika</tt>|-!align=right bgcolor=#6666ff|1|align=right|1|align=right bgcolor=#fa9805|1|align=right bgcolor=#ff11ff|1|align=right|1|align=right bgcolor=#fa9805|1|align=right bgcolor=#ff11ff|1|align=right|1|align=right bgcolor=#fa9805|1|align=right bgcolor=#ff11ff|1|align=right|1|align=right bgcolor=#fa9805|1|- align=right|1 |bgcolor=#fa9805|2|bgcolor=#ff11ff|3|4|bgcolor=#fa9805|5|bgcolor=#ff11ff|6|7|bgcolor=#fa9805|8|bgcolor=#ff11ff|9|10|bgcolor=#fa9805|11|12......|} |
HTML-tabele
HTML-tabele so lahko prav tako koristne. Za podrobnosti o tem, v katerih primerih in kako jih uporabljati, glej Wikipedija:Razpredelnice.
Spremenljivke
Koda | Izpis |
---|---|
{{CURRENTMONTH}} | 07 |
{{CURRENTMONTHNAME}} | julij |
{{CURRENTMONTHNAMEGEN}} | julija |
{{CURRENTDAY}} | 3 |
{{CURRENTDAYNAME}} | sreda |
{{CURRENTYEAR}} | 2024 |
{{CURRENTTIME}} | 01:02 |
{{NUMBEROFARTICLES}} | 185.797 |
{{PLURAL:n|oblika za 1|oblika za 2|oblika za 3 in 4|oblika za 5 do 100, nato začne spet s prvo obliko|oblika za 0}} | bajta |
{{GRAMMAR:ime sklona|{{SITENAME}}}} – zaenkrat le za SITENAME (Wikipedija) | Wikipediji |
Glej tudi m:Help:Magic words, Pomoč:GRAMMAR in Predloga:Wikivar
Opombe
Opombe v besedilu, ki so v prikazanem članku postavljene na skupnem mestu, največkrat na koncu, se vnašajo z naslednjo sintakso:
- Sklicevanje na opombo
- <ref>Besedilo opombe, vključno s povezavami.</ref>
- Opombe se pojavijo, kjer postavimo naslednje
- <references /> oz. {{Refsez}}