Piramida Senusreta II.

Piramida Senusreta II. (egipčansko Ka Senusret, slovensko Senusret sije) je piramidni kompleks, ki ga je v El-Lahunu zgradil faraon Senusret II. iz Dvanajste egipčanske dinastije.[3][4][5][a]

Piramida Senusreta II.
Piramida Senusreta II. v Lahunu
Piramida Senusreta II. se nahaja v Egipt
Piramida Senusreta II.
Lega Senusretove piramide v Egiptu
Koordinati29°14′N 30°58′E / 29.233°N 30.967°E / 29.233; 30.967
LokacijaEl-Lahun,
Egipt Egipt
Tipprava piramida
Materializdanek, zapolnjen z blatnimi zidaki in obložen z apnenčastimi ploščami[1]
Dolžina107 m[2] ali
106 m[1]
Višina48,65 m[2] ali
47,6 m[1]
Začetek gradnjeokoli 1882 pr. n. št.
Zaključek gradnjeokoli 1872 pr. n. št.

Lokacija in prva izkopavanja

Piramida Senusreta II. v hieroglifih
F12S29D21
X1
O34
N35

Sḫm-S-n-Wrst
Senusret je močan

Piramido je prvi obiskal Karl Richard Lepsius v 1840. letih in opravil hitre arheološke raziskave.[2] Prve temeljite raziskave je pet let za njim opravil Flinders Petrie.[2] Petrie je na severni strani piramide nekaj mesecev zaman iskal vhod vanjo,[14][1] ker je Senusret opustil običajno prakso Starega in Srednjega kraljestva, da so vhodi v piramide na severni strani.[14] Namesto tega je zgradil vertikalen jašek pod princesino grobnico približno deset metrov vzhodno od južne stranice piramide.[15][1] Češki egiptolog Miroslav Verner je njegovo odločitev razložil z verskimi razlogi in strahom pred roparji grobnic.[2] Petrie je po več poskusih po nekaj mesecih le odkril vhod v piramido.[16]

Od leta 1989 je pokopališki kompleks raziskovala manjša skupina arheologov pod vodstvom N.B. Millet iz Royal Ontario Museum in arhitekta J.E. Knudstada.[10] Cilj njihovih raziskav je bil razširiti Petriejevo delo z zbiranjem arhitekturnih podrobnosti tamkajšnjih spomenikov, ki jih je Petrie zanemaril.[10]

Glavna piramida

Jedro piramide je bilo zgrajeno iz blatnih zidakov okoli šrbine iz rumenega apnenca,[1][17] s čimer so se zmanjšali stroški in skrajšal čas gradnje.[17] Jedro je bilo obloženo z belim apnencem, katerega so v Devetnajsti dinastiji odstranili in porabili za gradnje Ramzesa II.[17] Arheologi so odkrili samo ostanke piramidiona iz črnega granita, ki je krasil vrh piramide.[17]

Piramido je pred poplavami ščitil jarek, napolnjen z gruščem, ki naj bi zadržal deževnico.[1][17]

Opombe

Sklici

Viri