Oranski knez

Naslov se je nanašal na Orange v departmaju Vaucluse v dolini Rone v južni Franciji, ki je bil v lasti rodbine Oranskih, nato rodbine Baux in rodbine Chalon-Arlay, preden je leta 1544 prešel na Dillenburško vejo rodbine Nassavskih, ki je od takrat znana kot rodbina Oranskih-Nassavskih.

Kneževina je nastala kot grofija Oranž, fevd v Svetem rimskem cesarstvu, v sestavi kraljestva Burgundije. Podeljena je bila Viljemu Gellonskemu (rojen leta 755), vnuku Karla Martela in zatorej bratrancu Karla Velikega, okrog leta 800 za njegove zasluge v vojnah proti Mavrom in pri ponovni osvojitvi južne Francije in Španske krajine. Njegovo okcitansko ime je Guilhem; kot frankovski gospod pa se je verjetno poznal po stari germanski različici <i id="mwXw">Wilhelma</i>. Viljem je vladal tudi kot Toulouški grof, vojvoda Akvitanije in markiz Septimanije .

Rog, ki je simboliziral Oranž, je predstavljal besedno igro imena Viljem Gelonski v francoščini, iz lika, ki so ga njegova dejanja navdihnila v chanson de geste, Chanson de Guillaume: "Guillaume au Court-nez« (Viljem Kratkonosi) ali njegov homofon »Guillaume au Cornet« (Viljem Rog).^[6] Zdi se, da šanson vključuje gradivo, ki se nanaša na bitko Viljema Gelonskega pri reki Orbieu ali Orbiel blizu Carcassonna leta 793, pa tudi na njegovo zavzetje mesta Orange. ^[7]

Ko se je Burgundsko kraljestvo v zgodnjem srednjem veku razdrobilo, je cesar Svetega rimskega cesarstva Friderik I. Barbarosa leta 1163 povzdignil gospostvo Oranž v kneževino, da bi navezal svoje podpornike v Burgundiji proti papežu in francoskemu kralju. Ko so se meje cesarstva umaknile od meja kneževine, so knezu pripadle suverene pravice, ki jih je prej izvajal cesar.^[6] Kot je Viljem Molčeči zapisal v svoji ženitni ponudbi stricu svoje druge žene, volilnemu knezu Avgustu Saškemu, je imel Oranž za "svojo lastno prosto lastnino", ne kot fevd katerega koli suzerena; niti papeža, niti kralja Španije ali Francije.^{[8] [9]} Ta zgodovinski položaj časti in ugleda bo kasneje gnal Viljema Molčečega naprej, prav tako kot je spodbudil nasprotovanje njegovega pravnuka Viljema III. Ludviku XIV., ko je ta kralj napadel in zasedel Oranž.

Zadnji neposredni potomec prvotnih knezov, René Chalonski, je uveljavil svojo suvereno pravico in kneževino zapustil svojemu bratrancu Viljemu Tihemu, ki ni bil potomec prvotne oranske družine, temveč dedič oranske kneževine po oporoki. To pa je bilo v nasprotju z vzorcem dedovanja, ki ga je določila zadnja volja Marije Oranske, kneginje Oranske iz rodbine Baux, ki je prinesla kneževino v družino Chalons in prek katere je knez René pridobil lastno dediščinsko pravico ( glej Genealogijo hiše Orange-Chalon). Na ta način je Rene svojo lastnino prenesel na svojega najbližjega sorodnika, namesto da bi šel več generacij nazaj in jo prenesel na takrat že daljne bratrance.

Leta 1673 je Ludvik XIV. Francoski priključil vse ozemlje kneževine Franciji in kraljevi domeni kot del vojnih akcij proti štatholderju Viljemu III. Oranskemu — ki je kasneje postal britanski kralj Viljem III. Oranž je de facto prenehal obstajati kot suverena posest. Ludvik je nato naslovno kneževino podelil Louisu Charlesu de Maillyju, markizu Nesle-jskemu, čigar žena je bila neposredni potomec in dedinja po primogenituri prvotnih oranskih knezov ^[10]

Potem ko je Utrechtska pogodba leta 1713 Oranž prepustila Franciji, je pet tožnikov uradno protestiralo proti določilom pogodbe. ^[11]

Ker pa je pogodba predvidevala, da bo Oranž zavzela in priključila Francija, so bili njihovi protesti prezrti.

Ker je Viljem III. umrl brez zakonitih otrok, je veljalo, da je kneževino podedoval njegov najbližji sorodnik na podlagi oporoke Friderika-Henrika, Friderik I. Pruskega, ki je odstopil kneževino - vsaj deželo, ne pa tudi uradni naslov — Franciji leta 1713.^[12] Francija je podprla njegovo trditev. Na ta način je ozemlje kneževine izgubilo svoje fevdalne in posvetne privilegije in postalo del Francije. Utrechtska pogodba je dovolila pruskemu kralju, da ustanovi del vojvodine Gelderland (mesta Geldern, Straelen in Wachtendonk z upravnimi enotami, Krickenbeck, Viersen, deželo Kessel in gospostva Afferden, Arcen-Velden- Lomm, Walbeck-Twisteden, Raay in Klein-Kevelaer, Well, Bergen in Middelaar) v novo kneževino Orange. ^[13] Pruski kralji in nemški cesarji so se do leta 1918 imenovali Oranski princi.

Agnatski sorodnik Viljema III., Janez Viljem Friso Nassavski, ki je bil prav tako kognatski potomec Viljema Molčečega, je bil po zadnji volji Viljema III. imenovan za dediča princev Oranskih na Nizozemskem. Več njegovih potomcev je postalo štatholderjev. Zahtevajo kneževino Oranž na podlagi agnatskega dedovanja, podobno tistemu Viljema Molčečega, ki je Oranž podedoval od svojega bratranca Renéja iz Chalona. Vendar pa so imeli zahtevo, čeprav oddaljeno, do same kneževine zaradi porekla Janeza Viljema Frisa od Louise de Coligny, ki je bila potomka prvotnih princev Oranskih. (Louisina prababica, Ane Pot, grofica Saint-Pol, je bila potomka Tiburge Oranske, ki se je poročila v družino des Baux)

Lahko bi trdili tudi, da izvirajo iz del Balzo, italijanske veje družine des Baux, prek poroke princese Ane z Viljemom IV., knezom Oranskim. Ana je bila najstarejša hči Jurija II. Angleškega, ki je bil potomec Elizabete Woodville, žene Edvarda IV . Babica Elizabeth Woodville je bila Margerita del Balzo, še ena potomka Tiburge Oranske.

Viljem Nassavski je podedoval Oransko kneževino od svojega bratranca Renéja. Čeprav Viljem ni bil potomec nobenega prejšnjega princa Oranskega, saj René ni imel otrok ali bratov in sester, je izkoristil svojo pravico suverenega princa, da oporoči Oranž svojemu prvemu bratrancu po očetovi strani, ki pravzaprav ni imel oranske krvi. To je začetek nizozemske kraljevske rodbine Oranskih-Nassavskih.

Zap. št.	Ime	Slika	Grb	Rojen	Postal Oranski knez	Prenehanje naslova Oranski knez	Smrt	Drugi naslovi poleg Oranskega kneza	Kneginja Oranska
16.	knez Viljem I. (Molčeči)		.:[1][15][16]	24. april 1533	15. julij 1544	10. julij 1584		Štatholder Holandije, Zelandije, Utrechta in Frizije; Markiz Veere-ški in Vlissingenski, grof Nassavski-Dillenburški, Katzenelnbogen, in Vianden; Viskont Antwerpna; Baron Bredski, dežele Cuijk, mesto Grave, Diest, Herstal, Warneton, Beilstein, Arlay, in Nozeroy; gospod Dasburški, Geertruidenberg, Hooge en Lage Zwaluwe, Klundert, Montfort, Naaldwijk, Niervaart, Polanen, Steenbergen, Willemstad, Bütgenbach, Sankt Vith, and Besançon.	1. Ana Egmontska 2. Ana Saška 3. Šarlota Bourbonska 4. Ludvika Coligny-jska
17.	knez Filip Viljem		[17]	19. december 1554	10. julij 1584	20. februar 1618		grof Nassavsko-Dillenburški, Burenski, Leerdamski, Katzenelnbogen, in Vianden; viskont Antwerpna; Baron Bredski, Cranendonck, dežela Cuijk, Eindhoven, mesto Grave, IJsselstein, Diest, Herstal, Warneton, Beilstein, Arlay, in Nozeroy; gospod Dasburški, Geertruidenberg, Hooge en Lage Zwaluwe, Klundert, Montfort, Naaldwijk, Niervaart, Polanen, Steenbergen, Sint-Maartensdijk, Willemstad, Bütgenbach, Sankt Vith, in Besançon.	Eleonora Bourbonska
18.	knez Mavricij		[18][19][20]	14. november 1567	20. februar 1618	23 April 1625		Štatholder Holandije, Zelandije, Utrechta, Vojvodine Gelders, Overijssela in Groningena; Markiz Veere-ški in Vlissingenski; grof Nassavsko-Dillenburški, Burenski, Leerdamski, Katzenelnbogen, in Vianden; Viskont Antwerpna; Baron Aggerisa, Bredski, Cranendonck, dežela Cuijk, Daesburg, Eindhoven, mesto Grave, Lek, IJsselstein, Diest, Grimbergen, Herstal, Warneton, Beilstein, Bentheim-Lingen, Moers, Arlay, in Nozeroy; gospod Dasburški, Geertruidenberg, Hooge en Lage Zwaluwe, Klundert, Montfort, Naaldwijk, Niervaart, Polanen, Steenbergen, Sint-Maartensdijk, Willemstad, Bütgenbach, Sankt Vith, in Besançona.	no wife
19.	knez Friderik Henrik		[1]	29. januar 1584	23. april 1625	14. marec 1647		Štatholder Holandije, Zelandije, Utrechta, Vojvodine Gelders, in Overijssela; Markiz Veere-ški in Vlissingenski; grof Nassavski-Dillenburški, Burenski, Leerdamski, Katzenelnbogen, in Vianden; Viskont Antwerpna; Baron Aggerisa, Bredski, Cranendonck, dežela Cuijk, Daesburg, Eindhoven, mesto Grave, Lek, IJsselstein, Diest, Grimbergen, Herstal, Warneton, Beilstein, Bentheim-Lingen, Moers, Arlay, and Nozeroy; gospod Dasburški, Geertruidenberg, Hooge en Lage Zwaluwe, Klundert, Montfort, Naaldwijk, Niervaart, Polanen, Steenbergen, Sint-Maartensdijk, Willemstad, Bütgenbach, Sankt Vith, in Besançona.	Amalija Solmska-Braunfelška
20.	knez Viljem II.		[1]	27. maj 1626	14. marec 1647	6. november 1650		Štatholder Holandije, Zelandije, Utrechta, Vojvodine Gelders in Overijssela; Markiz Veere-ški in Vlissingenski; grof Nassavski-Dillenburški, Burenski, Leerdamski, Katzenelnbogen, in Vianden; Viskont Antwerpna; Baron Aggerisa, Bredski, Cranendonck, dežela Cuijk, Daesburg, Eindhoven, mesto Grave, Lek, IJsselstein, Diest, Grimbergen, Herstal, Warneton, Beilstein, Bentheim-Lingen, Moers, Arlay, in Nozeroy; gospod Dasburški, Geertruidenberg, Hooge en Lage Zwaluwe, Klundert, Montfort, Naaldwijk, Niervaart, Polanen, Steenbergen, Sint-Maartensdijk, Turnhout, Willemstad, Zevenbergen, Bütgenbach, Sankt Vith, in Besançona.	Marija, kraljevska princeza
21.	Viljem III.		[1]	14. november 1650	14. november 1650	8. marec 1702		Kralj Anglije, Škotske, ind Irske, Štatholder Holandije, Zelandije, Utrechta, Vojvodine Gelders, in Overijssela; Markiz Veere-ški in Vlissingenski; grof Nassavski-Dillenburški, Burenski, Leerdamski, Katzenelnbogen, in Viandena; Viskont Antwerpna; Baron Aggerisa, Bredski, Cranendonck, dežela Cuijk, Daesburg, Eindhoven, mesto Grave, Lek, IJsselstein, Diest, Grimbergen, Herstal, Warneton, Beilstein, Bentheim-Lingen, Moers, Arlay, in Nozeroy; gospod Baarnski, Bredevoortski, Dasburški, Geertruidenberg, Hooge en Lage Zwaluwe, Klundert, 't Loo, Montfort, Naaldwijk, Niervaart, Polanen, Steenbergen, Sint-Maartensdijk, Soest, Ter Eem, Turnhout, Willemstad, Zevenbergen, Bütgenbach, Sankt Vith, in Besançona.	kraljica Marija II. Angleška

2. rodbina Oranskih-Nassavskih (glej družinsko drevo hiše Orange-Nassau ) so bili bratranci po očetovi in materini strani 1. rodbine.

Zap. št.	Ime	Slika	Grb	Naslednik	Rojstvo	Postal knez Oranski	Prenehal nositi naslov kneza Oranskega	Smrt	Drugi naslovi v času nošenje naslova kneza Oranskega	Kneginja Oranska
22.	knez Janez Viljem Friso		[21]	Viljem III.	4. avgust 1687	8. marec 1702	14. julij 1711		Štatholder Frizije in Groningena; knez Nassavski Dietz → knez Oranski-Nassavski; Markiz Veere-ški in Vlissingenski; grof Burenski, Leerdamski, Katzenelnbogen, Spiegelberg, in Vianden; Viskont Antwerpna; Baron Aggerisa, Bredski, Cranendonck, dežela Cuijk, Daesburg, Eindhoven, mesto Grave, Lek, IJsselstein, Diest, Grimbergen, Herstal, Warneton, Beilstein, Arlay, in Nozeroy; dedni gospod Amelandski; gospod Baarnski, Bredevoort, Dasburg, Geertruidenberg, Hooge en Lage Zwaluwe, Klundert, Liesveld, 't Loo, Montfort, Naaldwijk, Niervaart, Polanen, Steenbergen, Sint-Maartensdijk, Soest, Ter Eem, Turnhout, Willemstad, Zevenbergen, Bütgenbach, Sankt Vith, in Besançona.	Deželna grofica Marija Louiza Hesse-Kasselska
23.	knez Viljem IV.			knez Janez Viljem Friso	1. september 1711		22. oktober 1751		Generalni štatholder Združenih provinc; knez Oranski-Nassavski; Markiz Veere-ški in Vlissingenski; grof Burenski, Culemborgški, Leerdamski, in Viandenski; Viskont Antwerpna; Baron Aggerisa, Bredski, Cranendonck, dežela Cuijk, Daesburg, Eindhoven, mesto Grave, Lek, IJsselstein, Diest, Grimbergen, Herstal, Warneton, Arlay, in Nozeroy; dedni gospod Amelandski; gospod Baarnski, Bredevoort, Dasburg, Geertruidenberg, Hooge en Lage Zwaluwe, Klundert, Liesveld, 't Loo, Montfort, Naaldwijk, Niervaart, Polanen, Steenbergen, Sint-Maartensdijk, Soest, Ter Eem, Turnhout, Willemstad, Zevenbergen, Bütgenbach, Sankt Vith, in Besançona.	Ana, kraljevska priceza
24.	knez Viljem V.			knez Viljem IV.	8. marec 1748	22. oktober 1751	9. april 1806		Generalni štatholder Združenih provinc; knez Oranski-Nassavski; Markiz Veere-ški in Vlissingenski; grof Burenski, Culemborg, Leerdamski, in Viandenski; Viskont Antwerpna; Baron Aggerisa, Bredski, Cranendonck, dežele Cuijk, Daesburg, Eindhoven, mesta Grave, Leka, IJsselsteina, Diest, Grimbergen, Herstal, Warneton, Arlay, in Nozeroy; dedni gospod Amelandski; gospod Baarnski, Bredevoort, Borculo, Dasburg, Geertruidenberg, Hooge en Lage Zwaluwe, Klundert, Lichtenvoorde, Liesveld, 't Loo, Montfort, Naaldwijk, Niervaart, Polanen, Steenbergen, Sint-Maartensdijk, Soest, Ter Eem, Turnhout, Willemstad, Zevenbergen, Bütgenbach, Sankt Vith, in Besançona.	kneginja Vilhelmina Pruska
25.	knez Viljem VI. kasneje Viljem I.			knez Viljem V.	24. avgust 1772	9. april 1806	16. marec 1815 naslov opuščen, ko postane prvi kralj Nizozemske	7. oktober 1840	knez Oranski-Nassavski; Markiz Veere-ški in Vlissingenski; grof Burenski, Culemborg, Leerdamski, in Viandenski; Viskont Antwerpna; Baron Aggerisa, Bredski, Cranendonck, dežele Cuijk, Daesburg, Eindhoven, mesta Grave, Leka, IJsselsteina, Diest, Grimbergen, Herstal, Warneton, Arlay, inNozeroy; dedni gospod Amelandski; gospod Baarnski, Bredevoort, Borculo, Geertruidenberg, Hooge en Lage Zwaluwe, Klundert, Lichtenvoorde, Liesveld, 't Loo, Montfort, Naaldwijk, Niervaart, Polanen, Steenbergen, Sint-Maartensdijk, Soest, Ter Eem, Turnhout, Willemstad, Zevenbergen, Bütgenbach, Sankt Vith, in Besançona.	Vilhelmina Pruska

Zap. št.	Ime	Slika	Grb	Nasledil	Rojstvo	Postal dedič krone	Postal knez(ginja) Oranski	Prenehanje naslova kneza(ginje) Oranskega	Smrt	Drugi naslovi v času nošenja naslova Oranski knez	Soprog(a)
26.	knez Viljem kasneje Viljem II.		[22][23]	Viljem I.	6. december 1792	16. marec 1815 očetovo imenovanje za kralja		7. oktober 1840 postane kralj	17. marec 1849	Princ Nizozemske, Princ Oranski-Nassavski	Velika kneginja Ana Pavlovna Ruska
27.	knez Viljem kasneje Viljem III.		[22][23]	Viljem II.	19. februar 1817	7. oktober 1840 očetovo kronanje za kralja		17. marec 1849 postane kralj	23. november 1890	Princ Nizozemske, knez Oranski-Nassavski	Princeza Sofija Württemberška
28.	knez Viljem		[22][23]	Viljem III.	4. september 1840	17. marec 1849 očetovo kronanje za kralja		11. junij 1879		Princ Nizozemske, Princ Oranski-Nassavski	Nihče
29.	knez Aleksander		[22][23]		25. avgust 1851	11. junij 1879 smrt brata		21. junij 1884		Princ Nizozemske, knez Oranski-Nassavski	Nihče
30.	knez Viljem-Aleksander kasneje Viljem-Aleksander [24]			Beatrisa	27. april 1967	30. april 1980 mati nasledi kot kraljica regentka		30. april 2013 postane kralj	–	Princ Nizozemske, Princ Oranski-Nassavski, Jonkheer Amsberški	Princeza Máxima Nizozemska
31.	kneginja Katarina-Amalija [25]			Viljem-Aleksander	7 December 2003	30. april 2013 očetovo kronanje za kralja		nosilec dolžnosti	–	Princeza Nizozemske, Princeza Oranska-Nassavska	–

Viljem Molčeči (Willem I.) je bil prvi štatholder Nizozemske republike in najpomembnejši predstavnik hiše Oranskih na Nizozemskem. Bil je grof dela nemškega ozemlja Nassau in dedič nekaterih očetovih fevdov v Holandiji. Viljem je dobil obsežnejše ozemlje na Nizozemskem (gospostvo Breda in več drugih odvisnosti) kot dediščino svojega bratranca Renéja Châlonskega, princa Oranskega, ko je bil Viljem star le 11 let. Po Viljemovem atentatu leta 1584 je naziv prešel na njegovega sina Filipa Viljema (ki je bil do leta 1596 talec v Španiji). Po letu 1618 ga je nasledil drugi sin Mavricij in končno naslov pride na najmlajšega sina Friderika Henrika.

Naziv oranski knez je postal povezan s štatholderjem Nizozemske.

Viljem III. (Willem III.) je bil tudi kralj Anglije, Škotske in Irske, njegove zapuščine pa vsako leto obeležuje protestantski oranžni red. Viljemova mati, Marija, je bila hči angleškega kralja Karla I. in zato angleška princesa ter po poroki princesa Oranska.

Viljem III. in Marija II. nista imela zakonitih otrok. Po Viljemovi smrti leta 1702 je bil njegov dedič na Nizozemskem Janez Viljem Friso iz Nassau-Dieza, ki je prevzel naslov, saj mu ga je kralj Viljem zapustil z oporoko. Drugi kandidat je bil pruski kralj, ki je svojo zahtevo po naslovu utemeljil z oporoko Friderika Henrika, dedka Viljema III. Sčasoma je bil dosežen kompromis, po katerem sta bili obe družini upravičeni do naziva princa Oranskega. Takrat je bil to le še naslov, kneževino si je priključil francoski kralj Ludvik XIV.

Frisova linija ga je imela naslov kneza Oranskega kot svoj glavni naslov v 18. stoletju. Francoska vojska jih je leta 1795 izgnala iz Nizozemske, a po vrnitvi je oranski princ leta 1813 postal prvi nizozemski kralj.

Po ustanovitvi sedanje Kraljevine Nizozemske leta 1815 je bil naslov delno rekonstitucionaliziran z zakonodajo in podeljen najstarejšemu sinu nizozemskega kralja Viljema I., princu Viljemu, ki je kasneje postal nizozemski Viljem II. Od leta 1983 nosi naslednik nizozemskega prestola, ne glede na to, ali je moški ali ženska, naziv knez ali kneginja Oranska. ^[26] Prvorojeni otrok nizozemskega prestolonaslednika nosi naziv dedni knez/kneginja Oranski. ^[27] Ko je njen oče Viljem-Aleksander postal nizozemski kralj po abdikaciji kraljice Beatrix, je princesa katarina-Amalija postala kneginja/princesa Oranska.

Kneza/kneginjo Oransko se protokolarno naslavlja njegova/njena kraljeva visokost princ(eza) Oranski (nizozemsko: Zijne/Hare Koninklijke Hoogheid de Prins(es) van Oranje ).

Oranski knezi so v 16. in 17. stoletju uporabljali naslednje komplete grbov. Ko je postal oranski knez, je Viljem postavil Châlon-Arlayjeve roke na sredino ("kot ščit") očetovega grba. Ta grb je uporabljal do leta 1582, ko je kupil markizat Veere in Vlissingen. Nato je uporabil grb, pripisan Frideriku Henriku itd., z grbom markizata v sredini zgoraj in grbom grofije Buren v sredini spodaj.^[15] Njihova naraščajoča zapletenost kaže, kako se grb uporablja za izražanje naraščajočega političnega položaja in kraljevskih teženj rodbine Oranskih-Nassavskih.

• 
  Grb René-ja Châlonskega kot kneza Oranskega.^[1]
• 
  Grb Viljema Molčečega kot kneza Oranskega do 1582 in njegovega najstarejšega sina Filipa Viljema^[28]
• 
  Grb, ki ga je uporabljal Mavricij z dodatkom grba grofije Moers (zgoraj levo od sredine in spodaj desno od sredine) in grba njegove matere Saške (center)^[1][19][20]
• 
  Grb, ki ga je uporabljal Viljem Molčeči po letu 1582, Friderik Henrik, Viljem II., in Viljem III. kot knez Oranski^[28]
• 
  Alternativni grb, ki so ga včasih uporabili Friderik Henrik, Viljem II., in Viljem III. kot knezi Oranski, ki prikazuje grofijo Moers zgoraj na sredini namesto Veere.^[29]

Ko se je Viljem VI. Oranski leta 1813 vrnil na Nizozemsko in bil razglašen za suverenega nizozemskega kneza, je nekdanji grb Nizozemske republike razdelil na četrtine (1. in 4. četrtina) z grbom "Châlon-Oranskih" (2. in 3. četrtina), ki je simbolizirala Oranž. Kot grb je postavil svoj predniški grb Nassauvskih. Ko je leta 1815 postal kralj, je nizozemskega republiškega leva združil z grbi Nassauskega grba in dodal kraljevo krono, da je oblikoval nizozemski grb. V 19. stoletju sta imela svoj lastne vnaprej določene grbe. Rodbina Oranskih, zdaj kraljevska rodbina Nizozemske, in njihovi potomci rodbine Oranskih-Nassavskih, so ohranili ta naslov za svojo družino. Vilhelmina je nadalje odredila, da se njeni potomci za vedno imenujejo "princi in princese Oranski-Nassavski" in da bo ime rodbine "Oranskih-Nassavskih" (v nizozemščini "Oranje-Nassau"). Od takrat posameznim članom rodbine Oranskih-Nassavskih vladajoči monarh podeli tudi njihov grb, podobno kot Združeno kraljestvo. To je običajno kraljevi grb, razčetverjen z grbom kneževine Oranje, in grb njihovega očetovega grba.^[30]

• 
  Grb Viljema VI. kot suverenega kneza Nizozemske.^[31]
• 
  Grb Nizozemskega kronskega princa, kneza Oranskega v 19. stoletju.^[32][33]
• 
  Grb sina Nizozemsega kronskega princa v 19. stoletju, ki je imel tudi naslov Dednega kneza Oranskega.^[34][35]

• 
  Osebni grb Julijane Nizozemse & Oransko-Nassavske
• 
  Osebni grb Beatrix Nizozemske & Oransko-Nassavske
• 
  Osebni grb Viljema Aleksandra Nizozemskega in Oransko-Nassavskega
• 
  Sinovi princeze Margriete Nizozemske, Pieter van Vollenhoven^[36]

• Herbert H. Rowen, Oranški knezi: stadholderji v nizozemski republiki . Cambridge in New York: Cambridge University Press, 1988.
• John Lothrop Motley, "Zgodovina Združene Nizozemske od smrti Viljema Tihega do sinode v Dortu". London: John Murray, 1860.
• John Lothrop Motley, "Življenje in smrt Janeza Barenveltskega". New York & London: Harper and Brothers Publishing, 1900.
• Petrus Johannes Blok, "Zgodovina nizozemskega ljudstva". New York: GP Putnamovi sinovi, 1898.
• Reina van Ditzhuyzen, Het Huis van Oranje: prinsen, stadhouders, koningen en koninginnen . Haarlem : De Haan, [1979].

• Pogodba o predaji kneževine Ludviku XIV
• Razdelitvena pogodba (1732)