Opioidni receptor

Opioidni ali opiatni receptorji so receptorji v osrednjem živčevju, na katerega se fiziološko vežejo endorfini in enkefalini, pa tudi snovi oziroma zdravila opiatne vrste.[1]

Poglavitne podvrste

Poznamo 4 poglavitne tipe opioidnih receptorjev:[2]

ReceptorPodtipiNahajanje[3][4]Vloga [3][4]
Delta (δ)
DOP
OP1 (I)
δ1, δ2
  • analgezija (protibolečinsko delovanje)
  • antidepresivni učinek
  • fizična odvisnost
Kapa (κ)
KOP
OP2 (I)
κ1, κ2, κ3
  • analgezija
  • sedacija (pomiritev)
  • mioza (zoženje zenice)
  • zaviranje sproščanja ADH
  • disforija (razbranost)
Mi (μ)
MOP
OP3 (I)
μ1, μ2, μ3μ1:
  • analgezija
  • fizična odvisnost

μ2:

μ3:

  • neznana vloga
Nociceptinski receptor
NOP
OP4
ORL1
  • tesnoba
  • depresija
  • apetit
  • razvoj tolerance na agoniste μ

(I) – Poimenovanje po vrstem redu odkritja.

Receptor σ

Nekateri opiati delujejo tudi na t. i. receptor sigma (σ), preko katerega povzročajo učinke razbranosti (disforije) (tesnoba, halucinacije, nočne more ...), vendar ne gre za prave opioidne receptorje. Nanje se vežejo številne druge psihotropne učinkovine, njegova biološka funkcija pa še ni pojasnjena. Med opiatnimi učinkovinami se znatno vežejo na ta receptor le benzomorfani, na primer pentazocin in ciklazocin, zaradi česar imajo izražene psihotomimetične učinke.[5]

Viri