Niacin
Niacin ali nikotinska kislina (IUPAC: 3-piridinkarboksilna kislina) je eden izmed pomembnejših vitaminov B-kompleksa. Imenujemo ga tudi vitamin B3. Sodeluje pri presnovi maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov, pri zmanjševanju nivoja holesterola in trigliceridov ter pri prekrvavitvi. Biološko aktivna oblika je nikotinamid in večina N-substituiranih analogov. Je sestavni del dveh koencimov, koencima I in koencima II, ki sta nujno potrebna za delovanje številnih encimskih sistemov. Iz tega je razvidno, da je nujno potreben za normalno delovanje človeškega organizma.[2]
| |||
| Imena | |||
|---|---|---|---|
| Priporočeno IUPAC ime Piridin-3-karboksilna kislina[1] | |||
Druga imena
| |||
| Identifikatorji | |||
3D model (JSmol) | |||
| 3DMet | |||
Beilstein | 109591 | ||
| ChEBI | |||
| ChEMBL | |||
| ChemSpider | |||
| DrugBank | |||
| ECHA InfoCard | 100.000.401 | ||
| EC število |
| ||
| Gmelin | 3340 | ||
IUPHAR/BPS | |||
| KEGG | |||
| MeSH | Niacin | ||
PubChem CID | |||
| RTECS število |
| ||
| UNII | |||
CompTox Dashboard (EPA) | |||
| |||
| |||
| Lastnosti | |||
| C6H5NO2 | |||
| Molska masa | 123,11 g·mol−1 | ||
| Videz | beli prozorni kristali | ||
| Gostota | 1.473 g cm−3 | ||
| Tališče | 237 °C; 458 °F; 510 K | ||
| 18 g L−1 | |||
| log P | 0.219 | ||
| Kislost (pKa) | 2.0, 4.85 | ||
| Izoelektrična točka | 4.75 | ||
| Lomni količnik (nD) | 1.4936 | ||
| Dipolni moment | 0.1271305813 D[navedi vir] | ||
| Termokemija | |||
Std tvorbena entalpija (ΔfH⦵298) | −344.9 kJ mol−1 | ||
Std sežigna entalpija (ΔcH⦵298) | −2.73083 MJ mol−1 | ||
| Farmakologija | |||
| C04AC01 (WHO) C10BA01 C10AD02 C10AD52 | |||
| Licenčni podatki |
| ||
| Aplikacija zdravila | intramuskularno, peroralno | ||
| Farmakokinetika: | |||
| 20–45 min | |||
| Nevarnosti | |||
| GHS piktogrami |  | ||
| Opozorilna beseda | Nevarno | ||
GHS stavki za nevarnost | H319 | ||
GHS stavki za previdnost | P264, P280, P305+351+338, P337+313, P501 | ||
| NFPA 704 (diamant ognja) | |||
| Plamenišče | 193 °C (379 °F; 466 K) | ||
| 365 °C (689 °F; 638 K) | |||
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa). | |||
| Sklici infopolja | |||
Kemijske lastnosti
Je stabilen tako v suhem stanju kot v vodnih raztopinah. Obstojen na svetlobi, ob prisotnosti močnih oksidantov ter pri različnih pH vrednostih.[2]
Izvor
Niacin in nikotinamid najdemo v hrani rastlinskega in živalskega izvora. V večjih količinah se nahajata v jetrih, mesu, ribah, kvasu, polnozrnatih žitih, nekaj pa tudi v krompirju, mleku in mlečnih izdelkih.[2][3]
Siptomi pomanjkanja
Vnos nezadostnih količin niacina vodi do pomanjkanja vitamina B3, znaki pa so sistemski, torej vidni po celem telesu; vnetje žrela in požiralnika, vaginalne sluznice, sluznice sečil, slabost, diareja (ki je lahko krvava), vrtoglavica, glavoboli, izguba spomina in drugi. Pomanjkanja so redka, endemično pa se pojavlja bolezen pelagra (italijansko pelle agra, dob. raskava koža) na področjih, kjer gojijo koruzo z nižjo vsebnostjo provitamina triptofana.[2][3]
Bolezen je bila prvič omenjena leta 1915. Je posledica dolgotrajnega pomanjkanja vitamina, zato se pogosteje pojavlja pri osebah, ki zaužijejo premalo beljakovin (npr. dietiki in kronični alkoholiki). Pogosto jo imenujemo »3D«, ker jo zaznamujejo dermatitis, diareja in demenca.[3]