Limbujščina
Limbujščina, (Limbu: ᤕᤠᤰᤌᤢᤱ ᤐᤠᤴ, yakthuṅ pan) je Sino-Tibetanski jezik, ki ga govorijo Limbujci v Nepalu in severovzhodni Indiji (predvsem v Dardžilingu (Darjeeling), Kalimpongu, Sikimu, Asamu in Nagalandu) kot tudi izseljenske skupnosti v Butanu. Limbujci sebe imenujejo Jakthung in svoj jezik kot Jakthungpan. Jakthungpan ima štiri osnovne dialekte: Fedape, Čatare, Tambarkhole in Pantare dialekti.[2] Pred uvedbo pisave Siridžanga med Limbujskimi Kirati je bila pisava Róng priljubljena v vzhodnem Nepalu, zlasti v zgodnji državi Maurong. Pisava Siridžanga je skoraj izginila za 800 let in jo je vrnil v uporabo Limbujski učenjak Te-ongsi Siridžunga Xin Thebe iz Tellok Sinam Limbuvan v današnjem Nepalu. Pisava Limbu se imenuje "Siridžanga" po kulturnem junaku Limbujcu Te-ongsi Sirijunga Xin Thebe.
| Limbujščina | |
|---|---|
| Jakthuṅ pan | |
| ᤕᤠᤰᤌᤢᤱ ᤐᤠᤴ | |
 jakthuṅ pan pisan v pisavi limbu | |
| Materni jezik | Sikim in Vzhodni Nepal |
| Področje | Nepal; pomembne skupnosti v Butanu; Sikimu in Okraju Darjeeling v Indiji |
| Etničnost | Limbujci |
Št. maternih govorcev | [1] |
Sino-Tibetanski
| |
| Narečja | Fedape, Čatare, Tambarkhole, Mivakhole, Maivakhole, Tamrange & Pantare |
| Pisava | Pisava Limbu Rimska pisava |
| Uradni status | |
Uradni jezik | |
| Jezikovne oznake | |
| ISO 639-3 | lif |
| Glottolog | limb1266 |
| ELP | Limbu |
Geografska razširjenost
Limbujščina se govori vzhodno od reke Arun in v naslednjih okrožjih Nepala (Ethnologue).
- Pokrajina št. 1
- Dhankuta District
- Ilam District
- Jhapa District
- Morang District
- Panchthar District
- Sankhuwasabha District
- Sunsari District
- Taplejung District
- Terhathum District
Uradni status
Nepal
Jezikovna komisija Nepala je priporočila jezik limbujščino kot uradni jezik v provinci št. 1 .[3] Podeželska občina Čulačuli,[4] podeželska občina Mangsebung[5] in podeželska občina Falgunanda[6] so jezik limbuja priznale kot uradni delovni jezik.
Indija
V Indiji je država Sikkim priznala jezik Limbujščino kot dodatni uradni jezik zaradi ohranjanja kulture in tradicije v državi.[7] Uradna tedenska publikacija Sikim Herald ima izdajo v limbujščini.[8]
Narečja
Limbujščina ima štiri narečja:[9]
- Fedape
- Pačtare
- Čatare
- Tapledžunge ali Tamarkhole
Pisava Siridžanga
Jezik Limbujščina je eden redkih kitajsko-tibetanskih jezikov osrednje Himalaje z lastno pisavo.[10] Pisava Limbu ali pisava Siridžanga je bila zasnovana v obdobju budistične ekspanzije v Sikimu v zgodnjem 18. stoletju, ko je Limbuwan še vedno predstavljal del ozemlja Sikima.[11] Pisava Limbu je bila verjetno zasnovana približno istočasno s pisavo Lepča (v času vladavine tretjega kralja Sikima, Phyag-dor Nam-gjala (ok. 1700-1717)). Vendar pa je razširjeno prepričanje, da je pisavo Limbu (Siridžanga) zasnoval kralj Limbujcev Siridžanga Hang v 9. stoletju. Pisava Siridžanga je pozneje preoblikoval in ponovno uvedel Te-ongsi Siridžunga Xin Thebe. Ker je Te-ongsi Siridžunga Xin Thebe večino svojega časa porabil za razvoj Jakthungpana, kulture Jatkhunga in pisave Limbu; velja za reinkarnacijo kralja Siridžange iz 9. stoletja.
Tako Limbujščna kot Lepčajščina sta bila domnevno zasnovana z namenom pospeševanja širjenja budizma. Vendar pa je bil Siridžanga limbujski budist, ki je študiral pri sikimskih visokih lamah. Siridžanga je dobil naziv " Dordže Lama iz Jangrupa".
Reference
Zunanje povezave
- Omniglot sodoben sistem pisanja Limbu
- Limbu-angleški slovar narečja Mewa Khola ( PDF uvod Arhivirano 2018-08-27 na Wayback Machine. )
- Kaipuleohonejeva zbirka LDTC vključuje posnetke odprtega dostopa v limbujščini