Leon Tripolski
Leon Tripolski (srednjeveško grško Λέων ὸ Τριπολίτης, latinizirano: Léon ó Tripolitis), v arabskem svetu znan kot Rašik al-Vardami (arabsko رشيق الوردامي) in gulam Zurafa (غلام زرافة), grški odpadnik in v zgodnjem 10. stoletju poveljnik ladjevja Abasidskega kalifata, * ni znano, † po 921/922.
Leon Tripolski | |
|---|---|
 Obleganje Soluna leta 904, Madridski Skilica | |
| Ime v maternem jeziku | Lāwī Abū'l-Ḥāriṭ, Rashīq al-Wardāmī |
| Rojstno ime | Leon |
| Vzdevek | gulam Zurafa, Rašik al-Vardami |
| Rojstvo | Leon 9. stoletje Antalya |
| Smrt | 10. stoletje |
| Pripadnost | Abasidski kalifat |
| Rod/ | mornarica Abasidskega kalifata |
| Aktivna leta | pred 904 – po 921/922 |
| Poveljstva | admiral, guverner Tripolija, namestnik guvernerja Tarza |
| vojne | arabsko-bizantinske vojne: • Obleganje Soluna (904) |
Najbolj znan je po obleganju Soluna, drugega največjega mesta Bizantinskega cesarstva.
Življenje
O njegovem zgodnjem življenju je znano samo to, da je bil rojen v Attalei ali njeni okolici, glavnem mestu bizantinske obmorske Kibireotske teme. V arabskem napadu na mesto je bil ujet in odpeljan v Tripoli. V ujetništvu se je spreobrnil v islam in vstopil v službo svojih gospodarjev kot mornar in nato admiral in guverner.[1][2] V arabskih virih ga imenujejo Lavi Abdul-Harit z vzdevkom gulam Zurafa (slovensko Zurafov služabnik). Zurafa bi lahko bilo ime njegovega prvega gospodarja. V nekaterih virih se omenja kot Rašik al-Vardami. Aleksander Vasiljev ime Vardami razlaga tako, da je bil mardait. [3][4]
Podrobnosti o Leonovi zgodnji karieri v muslimanski mornarici niso znane, vendar se zdi, da je hitro napredoval. Zgodovinar al-Masudi, ki ga je osebno poznal, ga je štel za enega najboljših pomorščakov svojega časa. V arabskih virih ga naslavljajo s poveljnik (qā'id) in admiral (amīr al-baḥr), pa tudi guverner (ṣāḥib) Tripolija in namestnik guvernerja (nā'ib) Tarza.[4][5] Obe omenjeni mesti sta bili v poznem 9. stoletju glavni muslimanski pomorski središči in zaradi bližine Bizantinskega cesarstva izhodišči za napade nanj.[6]
V začetku leta 904 je Leon skupaj z drugim grškim odpadnikom, Damijanom iz Tarza, sodeloval v abasidski kampanji na Egipt, ki ga je vrnila pod abasidsko oblast.[2] Leon in Damijan sta v naslednjem desetletju pogosto sodelovala pri napadih na Bizantinsko cesarstvo.[2] Poleti 904 je bil Leon na čelu velike abasidske pomorske ekspedicije 54 ladij iz sirske in egiptovske flote, katere začetni cilj naj bi bil Konstantinopel. Arabsko ladjevje je prodrlo v Dardanele in oplenilo Abidos. Bizantinska mornarica pod poveljstvom drungarija Evstahija Argira se ni hotela soočiti z njimi. Cesar Leon VI. Modri je zato zamenjal Argira z bolj energičnim Himerijem, toda Leon Tripolski ga je prehitel in zaplul na zahod proti Solunu. Mesto je po tridnevnem obleganju 31. julija 904 oplenil. V mestu je dobil obilen plen in veliko ujetnikov, ki so jih prodali za sužnje. Med slednjimi je bil tudi Ivan Kaminiata, ki je kasneje napisal izčrpno poročilo o obleganju in padcu mesta.[4][7][8] Arabski viri zamenjujejo Solun in Atalejo in napačno poročajo, da je Leon oplenil slednjo.[9]
Ali je bil Leon poveljnik arabske flote, ki jo je premagal Himerij na dan sv. Tomaža (6. oktober, verjetno leta 906),[4][10] ni znano, vsekakor pa je skupaj z Damijanom iz Tarza poveljeval arabskemu ladjevju, ki je doseglo veliko zmago nad Himerijem aprila 912 pri Hiosu. Bizantinsko ladjevje se je vračalo iz brezplodnega poskusa ponovne osvojitve Kretskega emirata.[4][11][12] Leta 921 ali 922 je bizantinska cesarska mornarica pod vodstvom patrikija in drungarija Ivana Radena končno porazila Leonovo ladjevje v bitki pri Lemnosu. Večina arabskega ladjevja je bila uničena, sam Leon pa je komaj pobegnil. Po tem dogodku se za njim izgubijo vse sledi.[11][4][13]