Laguna Miñiques
Miñiques je ime jezera in vulkana v Čilu. Leži južno od lagune Miscanti in ob vznožju vulkana Cerro Miscanti. Jezero se polni iz lagune Miscanti s filtriranjem, njegove vode so brakične (polslane).
| Miñiques | |
|---|---|
 | |
| Koordinate | 23°46′56″S 40°47′07″W / 23.78222°S 40.78528°W |
| Glavni dotoki | razpršeno iz lagune Miscanti |
| Države porečja | Čile |
| Površina | 1,55 km2 |
| Slanost | brakično |
| Gladina (n.m.) | 4120 m |
Jezero
Laguna Miñiques leži na nadmorski višini 4120 metrov in ima površino 1,55 kvadratnega kilometra.[1]To je jezno v geološkem prelomu, kot sta laguna Miscanti in laguna Lejia nekoliko severneje in dobiva priliv iz lagune Miscanti s pronicanjem[2], saj jo je od lagune Miscanti ločil lavin tok.[3] Vode so brakične. [4]
Biologija
V jezeru so vodne bolhe Alona pulchella in Daphnia, ceponožci Boeckella poopoensis in neznane vrste ciklopoidov. Jezero je del narodnega rezervata Los Flamencos[5] in je turistični cilj.
Podnebje
Regionalno ozračje je suho in nanj vpliva puščava Atacama, čeprav imajo vrhovi Zahodne Kordiljere v Boliviji večje količine padavin, zlasti proti severu, kot je na Parinacota. Suha klima omejuje razvoj ledenikov v korist kopnega, na katerega vplivajo periglacialni procesi. .[6] Trenutno je povprečna količina padavin v laguni Miñiques okoli 180 milimetrov na leto (7,1 leta / leto), letna temperatura pa je v povprečju 2 ° C.[7]
V pleistocenu in zgodnjem holocenu pa so povečane količine padavin privedle do napredka ledenikov in rasti jezer.[8] V primeru Miñiques, jezera Miscanti in Pampa Varela (zdaj suho) daleč na jug; delta toka v Miñiques se vrača v tisti čas. [9]
Sklici
Viri
- Grosjean, M (Februar 2001). »A 22,000 14C year BP sediment and pollen record of climate change from Laguna Miscanti (23°S), northern Chile«. Global and Planetary Change (v angleščini). 28 (1–4): 35–51. doi:10.1016/S0921-8181(00)00063-1. ISSN 0921-8181.
- Schröder, Hilmar (1999). »Vergleichende Periglazialmorphologie im Sommerregengebiet der Atacama«. Erdkunde (v nemščini). 53 (2): 119–135. doi:10.3112/erdkunde.1999.02.03.
Zunanje povezave
