Intifada

Intifada (ali prva intifada ali prva palestinska intifada) je bila^[1] palestinska vstaja proti izraelski okupaciji palestinskega ozemlja,^[2] ki je trajala od decembra 1987 do konference v Madridu leta 1991 ^[3] Vstaja se je začela 9. decembra^[4], v begunskem taborišču Jaballa po vrsti stopnjevanja ukrepov in smrti. Na Palestinski in izraelski strani je med državljani napetost dosegla vrelišče, ko se je izraelska vojska s tovornjakom zaletela v avto in pri tem ubila štiri Palestince^[5]. Govorice, da je bila nesreča namerno dejanje so se hitro razširile po vsej Gazi, Zahodnem bregu in po vzhodnem Jeruzalemu. V odgovor so Palestinci izvedli splošno stavko, bojkot izraelskih civilnih upravnih institucij v Gazi in na Zahodnem bregu, državljansko nepokorščino in gospodarski bojkot, ki se je izražal v zavračanju izraelskih proizvodov, zavrnitev plačila davkov, zavrnitev vožnje palestinskih avtomobilov z izraelskimi registrskimi oznakami, grafitih in barikadah^[6][7]. Poleg bojkota so metali kamenje in molotovke na izraelsko vojsko in njeno infrastrukturo znotraj palestinskih ozemelj. Izrael je napotil 80.000 vojakov, da bi zatrli vstajo. V prvih dveh letih je, po navedvah Save the Children, približno 7 % vseh Palestincev, mlajših od 18 let, utrpelo poškodbe od streljanja in pretepanja. Sprejeli so politiko "zlom kosti Palestincev" ki je pomenila uporabo pravih nabojev proti civilistom in uporabo solzivca.^{[navedi vir]}

Sledila je druga intifada, ki je potekala od septembra 2000 do 2005.