Hermann Hankel

Hanklov oče je bil profesor fizike v Halleju in je leta 1849 postal vodja fizikalnega oddelka v Leipzigu, kjer je Hermann obiskoval gimnazijo. V duhu tedanjega časa je najprej začel študirati na Univerzi v Leipzigu, nato pa še na univerzah v Göttingenu in Berlinu. Med drugimi je študiral in sodeloval z Möbiusom, Riemannom, Weierstrassom in Kroneckerjem, tedanjimi vodilnimi nemškimi matematiki. Doktoriral je leta 1862 iz teorije determinant.

Ukvarjal se je s teorijo kompleksnih števil, teorijo funkcij in zgodovino matematike.

Hankel je bil med prvimi, ki je raziskoval vpliv indijske matematike na razvoj hindujsko-arabskega številskega sistema in matematike, ki je izšla od tod. V zvezi s tem je dejal: »Ne moremo zanikati, da je sodobna matematika bolj podobna indijski matematiki kot pa matematiki starih Grkov.«

• Hankelova funkcija
• Hankelova kontura
• Hankelova matrika (teorija Besslovih funkcij)
• Hankelova transformacija