Erzjanščina
Erzjanščina (erzjansko эрзянь кель, latinizirano: erzänj kelj, izgovorjava [ˈerʲzʲanʲ ˈkelʲ]) je Ugrofinski jezik, ki ga govori približno 37.000 ljudi v severnih, vzhodnih in severozahodnih delih Republike Mordovije in v sosednjih regijah Nižnega Novgoroda, Čuvašije, Penze, Samare, Saratova, Orenburga, Uljanovska, Tatarstana in Baškortostana v Rusiji. Diaspora je tudi v Armeniji, Estonij in v Kazahstanu in drugih državah Srednje Azije. Erzjanščina se danes piše v enaki cirilici, kot jo uporablja ruski jezik. V Mordoviji je erzjanščina uradni jezik skupaj z mokšanščino in ruščino.
| erzjanščina | |
|---|---|
| erzänj kelj | |
| эрзянь кель | |
| Materni jezik | Rusija |
| Področje | Mordovija, Nižni Novgorod, Čuvašija, Uljanovsk, Samara, Penza, Saratov, Orenburg, Tatarstan, Baškortostan |
Št. maternih govorcev | 430.000 Mordovci (2010 census)[1] V popisu iz leta 1926 je razvidno, da je bilo erzjancev približno 2/3 etničnih Mordovcev in to razmerje naj bi bilo še danes podobno.[2] |
uralski
| |
| Pisava | cirilica |
| Uradni status | |
Uradni jezik | Mordovija (Rusija) |
| Jezikovne oznake | |
| ISO 639-2 | myv |
| ISO 639-3 | myv |
| Glottolog | erzy1239 |
| ELP | Erzya |
Jezik spada v mordvinsko vejo ugrofinskih jezikov, ki so delo širše uralske jezikovne družine. Erzjanščina je tesno sorodna z mokšanščino, vendar ima drugačno fonetiko, morfologijo in besedišče.
Abeceda
Abeceda erzjanskega jezika temelji na ruski abecedi in je sestavljena iz 29 črk: r: а, б, в, г, д, е, ё, ж, з, и, й, к, л, м, н, о, п, р, с, т, у, ц, ч, ш, ы, ь, э, ю, я. Črke ф, х, щ in ъ se pojavljajo samo v izposojenkah.
Poskus latinizacije
25. marca 1932 je bila v okviru latinizacije jezikov ljudstev ZSSR sprejeta latinična abeceda za oba mordvinska jezika. Sestavljena je bila iz naslednjih črk: A a, Ә ә, B в, C c, Ç ç, D d, Э э, E e, F f, G g, Ь ь, I i, J j, K k, L l, M m, N n, O o, Ө ө, P p, R r, S s, Ş ş, T t, U u, Y y, V v, X x, Z z, Ƶ ƶ, ȷ, Rx, Lh (zadnji dve črki samo za mokšanščino). 19. maja 1932 so po posvetovanju z lokalnimi strokovnjaki sprejeli to abecedo z naslednjimi spremembami: A a, B в, C c, Ç ç, D d, Ә ә, F f, G g, Y y, I i, J j, K k, L l, M m, N n, O o, P p, R r, S s, Ş ş, T t, U u, V v, X x, Z z, Ƶ ƶ, Ь ь, Rx, Lh[3]. Kljub uradnemu sprejetju latinične abecede, jo dejansko niso dali v uporabo.[3].
Bibliografija
- A.I. Bryzhinskiy, O.V. Pashutina, Ye.I. Chernov. Писатели Мордовии Биобиблиографический справочник. Saransk: Mordovskoye Knizhnoye Izdatelystvo, 2001. ISBN 5-7595-1386-9.
- Vasilij D'omin. Сюконян тенк... Эрзянь писательде ёвтнемат. Saransk, 2005. ISBN 5-7595-1665-5.
- Ksenija Djordjevic & Jean-Leo Leonard. Parlons Mordve. Paris: L'Harmattan, 2006, ISBN 2-296-00147-5.
- Makar E. Evsev'ev. Основы мордовской грамматика, Эрзянь грамматика. С приложением образцов мокшанских склонений и спряжений. Москва: Центральное издательство народов СССР, 1928.
- Jack Rueter. Adnominal Person in the Morphological System of Erzya. Suomalais-Ugrilaisen Seuran Toimituksia 261. Helsinki: Suomalais-Ugrilainen Seura, 2010, ISBN 978-952-5667-23-3 [print], ISBN 978-952-5667-24-0 [online].
- D.V. Tsygankin. Память запечатленная в слове: Словарь географических названий республики Мордовия. Saransk, 2005. ISBN 5-7493-0780-8.
Sklici
Zunanje povezave
- Finno-Ugric Electronic Library by the Finno-Ugric Information Center in Syktyvkar, Komi Republic (interface in Russian and English, texts in Mari, Komi, Udmurt, Erzya and Moksha languages): [1]
- Erzjanj Mastor – The society for preserving the Erzya language (in Erzya and Russian)
- https://web.archive.org/web/20061029185215/http://www.info-rm.com/er/index.php News in the Erzya and Moksha Mordvinian languages
- [2] Эрзянский язык
- Erzya – Finnish/English/German/Russian dictionary (robust finite-state, open-source)
- [3] Erzya studies reference bibliography under construction.
- Russian-Moksha-Erzya Dictionary
- Russian-Erzya Dictionary