Besslova funkcija
Besslove funkcije [béslove fúnkcije] (pogosteje Bésselove f.) so družina transcendentnih funkcij, ki rešijo Besslovo diferencialno enačbo:
Besslove funkcije je prvi definiral švicarski matematik Daniel Bernoulli in jih poimenoval po Friedrichu Wilhelmu Besslu.
Uporabnost Besslovih funkcij
Besslova enačba se pojavi pri analitičnem reševanju nekaterih problemov matematične fizike v valjasti ali krogelni geometriji, kot na primer:
- prevajanje toplote ali difuzija v valju
- nihanje krožno vpete tanke membrane (npr. pri bobnu)
- elekromagnetna valovanja v valjastem valovnem vodniku. V teh primerih Besselove funkcije opisujejo dogajanje podobno kot harmonične funkcije (sinus, kosinus) v pravokotni geometriji.
Besslove funkcije imajo koristne lastnosti tudi pri reševanju nekaterih drugih problemov uporabne matematike.
Besslove funkcije in
![](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c1/BesselJ_plot.svg/350px-BesselJ_plot.svg.png)
Besslova funkcija prve vrste reda se izračuna kot:
Če ni celo število, funkciji
in
nista linearno odvisni, zato ima v tem primeru splošna rešitev Besslove diferencialne enačbe obliko:
Kjer sta in
odvisna od začetnih pogojev.
Če je celo število, se izkaže, da sta funkciji
in
linearno odvisni, saj velja:
![](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/82/BesselY_plot.svg/350px-BesselY_plot.svg.png)
V tem primeru potrebujemo Besslovo funkcijo druge vrste reda , ponekod imenovano tudi Neumannova funkcija ali Webrova funkcija:
V tem primeru je splošna rešitev Besslove diferencialne enačbe za katerikoli realni enaka:
Zunanje povezave
- Weisstein, Eric Wolfgang. »Bessel Function of the First Kind«. MathWorld.