Bazalna membrana
- Stran
- Pogovor
Orodja
Splošno
Tiskanje/izvoz
V drugih projektih
Bazalna membrana je tanka plast medceličnine na meji med epitelijskimi, endotelijskimi, mišičnimi ali perifernimi nevroglijskimi celicami na eni strani ter vezivom na drugi strani.[1][2] Zgrajena je iz bazalne in retikularne lamine.[2]
Pod elektronskim mikroskopom sta vidni dve plasti bazalne membrane, zgornja bazalna lamina in pod njo ležeča retikularna lamina. Vezivno tkivo se na bazalno membrano pričvršča s kolagenskimi fibrilami in fibrilinskimi mikrofibrilami.[3]
Bazalno lamino lahko nadalje razdelimo v dve plasti; prozorno lamino lucido, ki je bliže epiteliju, ter gostejšo lamino denso, ki je bliže vezivnemu tkivu. Lamina densa meri v premeru 30 do 70 nanometrov. Vsebuje vlakna kolagena tipa IV ter intrinzične makromolekularne komponente. Vlakna kolagena IV so v lamini densi obdani s proteoglikanom perlekanom, ki je bogat s heparan sulfati.[4] V lamini lucidi se nahajajo laminin, integrini, entaktini in distroglikani.
Strukture si sledijo v naslednjem zaporedju:
Primarna vloga bazalne membrane je pričvrstitev epitelija (mezotelija oziroma endotelija) na pod njim ležeče rahlo vezivno tkivo.
Prav tako deluje kot mehanična pregrada, ki preprečuje malignim celicam prodiranje v globlja tkiva.[5] Maligne novotvorbe v začetni fazi, ki so omejene na epitelijsko plast, imenujemo carcinoma in situ.
Bistveni pomen ima tudi pri angiogenezi (tvorbi novih krvnih žil). Beljakovine v bazalni membrani namreč pospešujejo diferenciacijo žilnih endotelijskih celic.[6]
Značilna primera bazalne membrane sta glomerulna bazalna membrana v ledvicah, nastala s fuzijo bazalne lamine endotelija glomerulnih kapilar in bazalne lamine podocita,[7] in bazalna lamina v pljučih, nastala s fuzijo bazalne lamine pljučnega mešička in bazalne lamine pljučne kapilare, kjer prihaja do difuzije kisika in ogljikovega dioksida.
Motnje v bazalnih membranah, ki so lahko genetske, avtoimunske ali pa posledica mehanskih poškodb, so vzrok nekaterim boleznim.[8] Genetska motnja kolagenskih vlaken v bazalnih membranah povzroči alportov sindrom.
Pri goodpasturovem sindromu telo proizvaja avtoprotitelesa proti bazalnim membranam ledvičnih glomerulov in pljučnim alveolom in se kaže s hitro potekajočim glomerulonefritisom, prizadetostjo pljuč in s hemoptizami.[9][10]