Atlantski jeseter (znanstveno imeAcipenser sturio) je riba iz družine jesetrov, ki je bila včasih razširjena vzdolž obal Evrope, danes pa je izjemno redka. Gre za skrajno ogroženo vrsto.[1] Včasih so zanj uporabljali ime baltski jeseter, nedavno pa se znanstveniki ugotovili, da so jesetri iz Baltika v resnici druga vrsta, in sicer Acipenser oxyrinchus, ki sicer poseljuje atlantsko obalo Severne Amerike.[4]
Atlantski jeseter ima klinasto oblikovano glavo z dolgim gobcem, pod katerim ima občutljive izrastke za tipanje. Hrbtna plavut leži v zadnji polovici hrbta, vzdolž telesa pa poteka pet vrst okostenelih ploščic. Trebuh je rumene barve, hrbet pa je sivo-rjav.
V dolžino lahko atlantski jeseter doseže do 6 m in lahko tehta do 400 kg, običajno pa te ribe dosegajo dolžino do okoli 1,25 m.[5] Vrsta lahko doseže starost do 100 let.[5] Samci spolno dozorijo med 12. in 14. letom, samice pa šele med 16. in 18. letom.
V zadnjem času poskušajo vrsto ponovno naseliti v evropske reke, prve mladice so v naravo iz umetnih gojišč izpustili leta 1995.[1] Leta 2012 so v Ren v bližini nizozemskega mesta Nijmegen izpustili novih 50 atlantskih jesetrov.
Atlantski jeseter je talna vrsta, ki se hrani z mehkužci in raki, ki jih išče s pomočjo izrastkov pod gobcem.[6]
V začetku 19. stoletja so atlantskega jesetra množično lovili za proizvodnjo visoko kakovostnega kaviarja, od leta 1982 pa je vrsta v Evropi zaščitena. Tudi v Sloveniji je uvrščen na Seznam zavarovanih živalskih vrst.