Arkamani

Edini zanesljivi arheološki dokazi Arkamanija izvirajo iz njegove pogrebne piramide v Meroëu (piramida Begarawiyah S 6).^[3] Veliko znanstvenikov je prepričanih, da je istoveten z nubijskim kraljem Ergamenom I., ki ga omenja klasični zgodovinar Diodor Sicilski v svoji Bibliotheca historica.^[2] Diodor piše, da je vplivna duhovščina zahtevala Ergamenovo smrt, da bi ugajala bogovom, Ergamenova močna "helenistična kultura" in volja pa sta to preprečili in prevladali nad duhovščino.^[4]

Opisani dogodki se zdaj razlagajo kot dinastična sprememba, povezana s prenosom kraljeve nekropole, in s tem glavnega mesta, iz Napate v Meroë. Mnogo znanstvenikov je prepričanih, da je bil Arakamani/Ergamen prvi kralj meroitske faze nubijske zgodovine, ko se je oblast kraljestva preselila proti jugu in je izrazit nubijski vpliv postal še močnejši.^[2] Znanstveniki menijo, da je treba "helenistično kulturo", za katero je Diodor trdil, da je izvor Ergamenove močne volje, razumeti kot grško-egipčansko kulturo Ptolemajskega kraljestva (305 pr. n. št.–30 pr. n. št.), ko je Egiptu vladal grška dinastija.^[5]

Če je enačenje Arkamanija z Ergamenom I. pravilno, je Arkamani pomemben kronološki označevalec za nubijsko zgodovino, saj Diodor piše, da je bil sodobnik Ptolemaja II. Filadelfa (vladal 285–246 pr. n. št.) v ptolemajskem Egiptu.^[4] Večino nubijskih kraljev je sicer zelo težko natančno datirati, pa tudi kronološko razvrstiti.