Albanologija

Albanologija je interdisciplinarna veja humanistike, ki obravnava jezik, nošo, literaturo, umetnost, kulturo in zgodovino Albancev. Albanologija uporablja znanstvene metode literature, jezikoslovja, arheologije, zgodovine in kulture. Vendar pa je v središču raziskovanja še vedno albanski jezik .

Albanski narodni ples iz Civite v Kalabriji v Italiji

Študije

Avstrijski Theodor Ippen v Skadru v tradicionalni noši. (1900)

Johann Erich Thunmann (18. stoletje) je bil najverjetneje prvi albanolog. Podprl je teorijo avtohtonosti Albancev[1]. Predstavil je tudi ilirsko teorijo o izvoru.[2][3] Kasneje je Gustav Meyer dokazal, da je albanski jezik del indoevropske družine.[4]

V 20. stoletju so tovrstne študije še poglobili Norbert Jokl, Milan Šufflay in Franz Nopcsa von Felső-Szilvás, Karl Reinhold in Eqrem Çabej.

Študije albanologije so institucionalno podprli v Albaniji v 1940ih z odprtjem Kraljevega inštituta za albanske študije, ki ga je leta 1972 nasledila Akademija znanosti Albanije. Medtem so v 1960ih na Kosovu, takrat še del Jugoslavije, prenovili tudi Inštitut za albanologijo v Prištini.[5] Inštitut je nastal iz njegovega jedra, ustanovljenega leta 1953.[6]

Ugledni albanologi

  • Johann Erich Thunmann (1746–1778)
  • Johann Georg von Hahn (1811–1869)
  • Girolamo de Rada (1814–1903)
  • Demetrio Camarda (1821–1882)
  • Vinkentij Makušev (1837–1883)
  • Gustav Meyer (1850–1900)
  • Ludwig von Thallóczy (1854–1916)
  • Theodor Ippen (1861–1935)
  • Edith Durham (1863–1944)
  • Carl Patsch (1865–1945)
  • Nicolae Iorga (1871–1940)
  • Georg Pekmezi (1872–1938)
  • Norbert Jokl (1877–1942)
  • Franz Nopcsa von Felső-Szilvás (1877–1933)
  • Milan von Šufflay (1879–1931)
  • Marie Amelie von Godin (1882–1956)
  • Maximilian Lambertz (1882–1963)
  • Margaret Hasluck (1885–1948)
  • Giuseppe Valentini (1900–1979)
  • Eqrem Çabej (1908–1980)
  • Namik Resuli (1908–1985)
  • Georg Stadtmüller (1909–1985)
  • Eric P. Hamp (born 1920)
  • Shaban Demiraj (1920–2014)
  • Martin Camaj (1925–1992)
  • Aleksandar Stipčević (1930–2015)
  • Peter Schubert (1938–2003; zadnji ambasodor iz Vzhodne Nemčije v Tirani)
  • Robert Elsie (1950-2017)
  • Vladimir Orel (1952–2007)
  • Marko Snoj (* 1959)
  • Oliver Schmitt (* 1973)
  • Ranko Matasovic (* 1968)
  • Idriz Ajeti (1917-2019)

Sklici

Zunanje povezave