1043

Leto

1043 (MXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Stoletja:10. stoletje - 11. stoletje - 12. stoletje
Desetletja: 1010.  1020.  1030.  - 1040. -  1050.  1060.  1070.
Leta:1040 · 1041 · 1042 · 1043 · 1044 · 1045 · 1046
Področja:Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:Rojstva · Smrti
Ustanove:Ustanovitve · Ukinitve

Dogodki

Bizantinsko cesarstvo

Grški ogenj
  • Rusko-bizantinska vojna (1043) - ali bolje - plenilski pohod. Kijevski veliki knez Jaroslav ob asistenci sina Vladimirja neuspešno oblega Konstantinopel. Po oslepitvah od 800 od 6000 zajetih kijevskih piratov je med kijevskimi Rusi in Bizantinci dosežen sporazum.
  • Bizantinski upornik in samozvani cesar Jurij Manijak nadaljuje pohod na bizantinski prestol skozi Makedonijo. V bitki pri Solunu umre v boju.
  • Za konstantinopelskega patriarha je izvoljen Mihael I.. Skupaj s papežem Leonom IX. je leta 1054 odigral ključno vlogo v ti. Veliki shizmi.
  • Sadove uspešnega protibizantinskega langobardskega upora v južni Italiji požanjenjo Normani, ki si razdelijo fevde. V naslednjih desetletjih si podredijo celotno južno Italijo.

Ostalo

  • Ovodovela grofica Ema Krška je po izgubi še dveh sinov v Krki na severnem Koroškem[1] ustanovila samostan benediktink in začela z gradnjo pripadajoče samostanske Cerkve Marijinega vnebovzetja. Nekaj let po njeni smrti je bil samostan ukinjen, na njegovem mestu pa ustanovljena Krška škofija, ki danes pokriva območje avstrijske zvezne dežele Koroške.
  • Danski in norveški kralj Magnus I. porazi Slovane (nem. Wenden) v Jutlandiji.
  • Edvard Spoznavalec je v Winchestrski katedrali kronan za kralja Anglije.
  • Nemški kralj Henrik III. s poroko z Nežo Poitoujsko, hčerko akvitanskega vojvode, utrdi veze med zahodnimi fevdalci.
  • Seldžuki zavzamejo perzijsko kraljestvo Zejaridov ob Kaspijskem jezeru.
  • V kitajski dinastiji Song državnika Fan Zhongyan in Ouyang Xiu začneta z izvrševanjem poltičnih rerform, ki bi utrdile upravljanje severnih provinc meječih na bojevita sosedska imperija Zahodne Xie in dinastije Liao, ki sta pogosto vpadali v ta območja. Konzervativna reakcija prepriča cesarja, da zavrne reforme.
  • Prva omemba današnjega danskega glavnega mesta København.

Rojstva

  • Al-Bagavi, perzijski učenjak in pravnik († 1122)
  • El Cid, kastilski vojskovodja, protagonist istoimenskega epa († 1099)
  • Fulk IV., grof Anjouja († 1109)
  • Hugo VI. Lusignanski, grof, križar († 1110)
  • Knut IV., danski kralj († 1086)

Smrti

  • Domenico Flabanico, 29. beneški dož
  • Jurij Manijak, bizantinski general in uzurpator

Glej tudi